Na Šajdi si podajata roke Rož in Podjuna. Na eni strani živijo Selani, na drugi Obirčani. Tam stoji sredi gozda majhna lesena cerkvica na Sedelcah. Rajni rebrški župnik Metod Turnšek je imenoval Sedelce »koroške Višarje«. Z njeno zgodovino so še posebej povezane Kacmunova, Vrhnikova, Kališnikova in Tevlova družina.

Po ustnem izročilu se je Mati Božja leta 1853 prikazala pastirčku. Na to mesto so postavili majhen križ z Marijino sliko. Leta 1939 so bratje Urh, Florian in Adolf Kelih, sinovi kmeta Meležnika, že razpadajoči križ zamenjali s pokrito kapelo v velikosti približno 1x1 metra.

Po koncu vojne sta se novembra 1945 vrnila domov sinova Bartolomeja Travnika, Ferdinand in Albin. Bartolomejeva žena Angela je umrla decembra 1943 v Auschwitzu. Želel je izraziti hvaležnost za vrnitev svojih sinov, hkrati pa bi postavil spomenik svoji pokojni ženi. Svoje misli je delil z Jankom Olipom, pri katerem je delal kot žagar. Janko Olip je v zemeljskem bunkerju v neposredni bližini današnje cerkve Sedelce preživel vojno s svojima bratoma Valentinom in Petrom ter z Janezom Grudnom. Zdelo se je, da so našli lokacijo za cerkvico. Toliko bolj, ker sta bila dva od treh graditeljev tamkajšnje kapele skupaj z enajstimi drugimi obsojena na smrt in usmrčena v trinajsterici koroških upornikov proti nacizmu. Oltar in tabernakelj za Sedelce je izdelal tesarski mojster Peter Hribernik. Cerkev je 19. avgusta 1951 posvetil dekan Kristo Košir ob veliki množici ljudi. Leta 1957 je skupina romarjev iz Sel s seboj iz Fatime prinesla kip Device Marije, ki je od takrat ustoličen nad oltarjem. Od takrat naprej se po tradiciji Fatime vsakega 13. v mesecu daruje sv. maša, od leta 1982 tudi pozimi. Inge in Toni Olip pa po sv. maši gostoljubno povabita goste h Kališniku.

V petek, 13. januarja, je sv. mašo na Sedelcah daroval nekdanji dušni pastir v Selah in sedanji novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje. V razmišljanju ob dnevni Božji besedi iz evangelija po Marku, ko je Jezus ozdravil mrtvoudnega, je povedal pričevanje, kako je duhovnikova molitev pripomogla, da je bolna deklica ozdravela. Njen oče je po tem dogodku našel vero. Vera v Boga osmisli naše življenje, daje nam moči in upanje.