Katoliško prosvetno društvo Šmihel letos vabi še d0 17. oktobra na 21. mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. Predsednik Silvo Jernej ima v teh tednih več dela. V zadnjih mesecih je iskal nove pristope do kulturne dejavnosti in pri KPD Šmihel so oblikovali nove prireditve. Letos so imeli prvič poletno kulturno trilogijo. »Času se je treba prilagoditi,« pravi predsednik KPD Šmihel.

Že konec avgusta je Silvo Jernej povabil sosede, prijatelje, sopotnike in sorodnike, da se skupno poveselijo ob njegovi okrogli obletnici – srečal je Abrahama – v farni dvorani. Zanj je to le okrogla številka, ko si mogoče vzameš več časa za praznovanje s prijatelji, kar ni vedno samoumevno. Kot predsednik KPD Šmihel gleda na spremembe v društvu. 15 let je deloval v odboru, dve leti je že predsednik društva in sledil Micki Opetnik.

Otroštvo je doživel Silvo Jernej v Šmihelu skupaj s starejšim bratom in starejšo ter mlajšo sestro. Na otroška leta se rad spominja. Čutil se je kot svoboden otrok. Iz otroških let je Silvo Jernej povezan s krajevnim društvom v Šmihelu. S tem da je obiskoval lutkovne predstave, hodil na razne prireditve in igral flavto, trobento in saksofon. To se je prenehalo, ko je začel študij geografije v Gradcu, kamor je šel po maturi na Slovenski gimnaziji. Tam se je začela tudi njegova službena pot. V Velikovcu je po desetih letih študija v Gradcu in doktoratu v Ljubljani dobil službo na področju planiranja in spet našel domov v Šmihel. Delovati kot samostojni podjetnik je začel leta 2008. Kot načrtovalec okolja in prostora deluje po vsem Koroškem, s pisarno v Velikovcu. Poklic je za njega zanimiv, predvsem zaradi tega, da ni vezan na pisarno. »Ni mogoče ocenjevati narave in razvoja vasi s pisarniške mize. Vedno sem v kontaktu z drugimi ljudmi in imam direkten odziv na svoje delo. To je tudi kreativno delo, ker sam vidim, kako se uresničijo načrtovane stvari in prostori v določenem času. Kjer je najprej njiva ali pa travnik, je kasneje tam celo naselje ali kakšno podjetje. Dejansko doživim, kar sem načrtoval, kar sem imel v zamislih.«

Cel kup projektov je Silvo Jernej v trinajstih letih samostojnosti že načrtoval in uresničil. Poklicno veliko načrtuje, pravi Jernej, ki sam o sebi pravi, da je »včasih resen, včasih vesel in mnogokrat zelo premišljen v izjavi«. Določenih stvari pa ne moreš načrtovati, nastanejo iz zanimanja. Na primer ni bilo načrtovano, da se bo po desetih letih študija v Gradcu in Ljubljani vrnil domov v koroško domovino. Ni bilo načrtovano, da bo prevzel domačo hišo in skrbel za medtem 83 let staro mamo in ni bilo načrtovano, da bo dejaven tako v politiki kot na kulturnem področju. To je vse nastalo. Seveda je razmišljal o tem, tako pa ni bilo v življenjskem načrtu.

Če se kdo vrne po študiju spet domov in se ustali, je zanimivo, da ga vprašajo za sodelovanje. »Kot mlad človek sem imel interes, da vidiš, da lahko kaj sooblikuješ in mogoče kaj spremeniš, če si v politiki. Vendar se kar kmalu zaveš, da to ni tako enostavno.« V politiki je vedno vse povezano s kompromisi, poudarja in dodaja, da moraš biti vztrajen, če hočeš kaj doseči. V kulturnem društvu, ki funkcionira na drugi ravni, imajo vsi podobne cilje. Mogoče so ti cilji povezani z razvojem kulture na vasi, z razvojem slovenščine v javnem prostoru. Cilji so podobni. S tem vsak vnese svoje interese. Iz tega pa nastane nekaj velikega v kulturi. Stičnih točk med politiko in kulturo Silvo Jernej ne vidi. »Če sodeluješ pri Regionalni stranki, ki izhaja iz Enotne liste, imaš kot osnovo tudi razvoj dvojezičnosti in slovenščine. V tem so isti interesi dani, pri čemer jih v kulturi lažje uresničiš s projekti. V politiki greš pa v kompromise. To, kar je v kulturi samoumevno, tega v politiki ni. Vse si moraš pridobiti, v politiki je bolj mučno.«

Službeno, kulturno in politično delo Silva Jerneja so povezana z razvojem. S tem da je to delo osredotočeno na podeželje, je to še pomembneje, da tudi ti kraji imajo kakšno perspektivo za prihodnost, poudarja in hoče, »da bomo tam radi živeli. In jaz to s treh strani lahko sooblikujem. Poklicno, kulturno vsebinsko in malo tudi politično.«

Kot predsednik društva KPD Šmihel hoče še bolj vključevati mladino, da bi dolgoročno vodili društvo naprej. Kratkoročni cilj pa je, da bi posodobili kulturno hišo, farno dvorano v Šmihelu. Želi si, da bodo ostali vaški centri živi. Da bodo tam živele vse generacije in da bomo obrnili trend odseljevanja s podeželja. Naj da bodo ravno zaradi tiste dodatne ponudbe ostali zanimivi kraji. S tem je pomembno, da tako pri prostorskem načrtovanju vidiš možnosti in da je dana infrastruktura, ki ji moraš dodati še duhovnost in kulturno hrano, tako ljudje začutijo, da nastane kaj skupnega. »Vsak čas si poišče svoje. Živimo sedaj in v tem času, ko živimo in ko oblikujemo, mora to biti odlično.«

Alexandra Praster