Organisation / Organizacija

Nedelja

S tovornjakom na snemanje na radio v bunker

Pred 75-imi leti so se v koroškem radiu slišale prve slovenske besede – takrat je bil rojen Slovenski spored ORF.

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Uredništvo Slovenskega sporeda ORF (Nedelja)

Prvo slovensko besedo se je na Koroškem v radiu slišalo pred 75-imi leti, 6. januarja 1946. Na začetku sta bili v središču oddaj pesem in umetniška beseda. Prvo oddajo je oblikoval Helmut Hartman z recitacijami in nato bil 38 let glavni urednik. Slovenski spored ORF je medtem zrasel v pomembno medijsko hišo s tedenskimi televizijskimi oddajami in spletno stranjo v obeh deželnih jezikih. Samo to? Ob natančnejšem pogledu je nastalo še nekaj dragocenega: Slovenski spored ima tudi enega najpomembnejših tonskih arhivov glasbenega ustvarjanja slovenskih zborov na Koroškem in tonskih dokumentov iz življenja koroških Slovencev. Pogovarjali smo se z glavnim urednikom Marijanom Velikom.

Slovenski spored ORF deželnega studia Celovec je začel oddajati pred 75-imi leti. Katero mesto zavzema Slovenski spored ORF v orkestru medijev na Koroškem? Kakšen je njegov pomen za deželo in za slovensko narodno skupnost?

Marijan Velik: Slovenski spored ORF je seveda izrednega pomena za slovensko narodno skupnost. V orkestru medijev na Koroškem pa je glas slovenskega radia na Koroškem izreden v tem, ker je njegov instrument slovenska beseda, tako govorjena kot tudi zapeta. To je bilo pred 75-imi leti tako in je tudi danes. V središču prvih oddaj sta bili slovenska pesem in slovenska beseda. Šlo je za ohranjanje slovenske besede in slovenske pesmi in njeno spoštovanje v deželi tako, da je bila slišna v radiu. Koroški Slovenci smo narod pevk in pevcev in prav slovenska oddaja na ORF je v prvih letih delovanja mnogim skupinam omogočila, da so lahko najprej v živo nastopale in nato snemale svoje petje. Zelo ponosen sem na te bisere, ki jih hranimo v naših arhivih in so mnogo doprinesli k samozavesti naših ljudi. Spominjam se, kako mi je mama pripovedovala, kako so se s tovornjaki peljali na snemanja in s kakim veseljem so šli v tisti bunker pod Križno goro v Celovcu, kjer je bil oddajnik in so lahko predstavili vsej Koroški po radiu, kaj zmorejo.

Tam so se srečali s Helmutom Hartmanom, Faniko Hartman, Miro Pahani in pozneje s Francetom Vrbincem. To so bili tisti ljudje, ki so to tako rekoč zbirali dragulje za naš bogati arhiv, ki ga bomo sedaj v jubilejnem letu odprli in tedensko ob ponedeljkih v oddaji Naša pesem oddajali te legendarne posnetke. Tako bodo mogli ti, ki so pri teh snemanjih sodelovali, obujati spomine, mlada generacija pa bo spoznavala kulturno ustvarjanje in življenje takrat, ko je vse to bilo posneto.

Naš radio pa je izrednega pomena tudi za deželo Koroško, ker je tako slovenska beseda slišna v deželi tudi po radiu. Način oddaj se je spremenil in iz ene ure oddajnega časa jih je postalo več. Zelo rad opozarjam na nekaj enkratnega v Evropi, kar se dogaja v koroškem deželnem studiu. Tu gre za dvojezično jutranjo oddajo ob nedeljah in ob praznikih iz koroškega deželnega studia ORF. Oddajo moderirata nemško govoreči moderator ali moderatorka skupaj z dvojezičnim moderatorjem ali moderatorko. Ta samoumevnost teh dvojezičnih oddaj vpliva na ozračje v deželi in je lepa simbolika sožitja v deželi. Naše urednice in uredniki pa vedno tudi sooblikujejo oddaje v deželnem studiu, kar po eni srani pomeni, da dobro sodelujemo ter da cenijo naše novinarsko delo.

Začelo se je vse v bunkerju pod Križno goro. Od takrat do danes se je mnogo spremenilo. Slovenski spored ORF je postal medijska hiša s tedenskimi televizijskimi oddajami, spletnim nastopom in seveda z mnogimi urami radijskega sporeda. Če pogledate na to zgodbo uspeha, zakaj je bilo to mogoče?

Marijan Velik: To je bilo mogoče, ker smo imeli z dolgoletnim glavnim urednikom Mirkom Bogatajem nekoga, ki je vedno stremel za tem, da pridobimo za Slovenski spored ORF kaj novega. Takrat se je odprlo posebno okno zgodovine in z dobrimi zavezniki znotraj ORF-a, s kulturnimi in političnimi predstavniki narodne skupnosti in zvezno politiko je uspelo slovenski spored razširiti ob radiu tudi na tedenske televizijske oddaje. In tako se je nadaljevalo. Pod mojo taktirko pa nam je uspelo narediti korak naprej in smo uvedli spletno stran, na kateri objavljamo vesti v obeh deželnih jezikih. Danes pa smo v redakciji Slovenskega sporeda ORF dejansko lahko ponosni na to, da imamo na tem področju dejansko najboljšo medijsko oskrbo vseh narodnih skupnosti v Avstriji.

Kakšna je naloga slovenskega sporeda v prihodnje. Kaj je pomembno?

Marjan Velik: Slovenski spored ni samo radio, ne samo televizija in ne samo splet. Naš radio ima posebno vlogo pri ohranjanju slovenskega jezika in kulturne dediščine na Koroškem. Seveda je radio danes nekaj drugega, kot je bil pred 75-imi leti. Ljudje so se spremenili in navade poslušanja so se spremenile. Kar se v radiu ne bo spremenilo, je jezik, v katerem oddajamo, za tega pa bomo skrbeli z vso odgovornostjo in vsem srcem tudi v prihodnje, kajti za mnoge so naše oddaje tudi edina priložnost slišati slovensko besedo in tako biti z njo v stiku. Vedno pa je v središču našega dela poročanje iz življenja slovenske narodne skupnosti na Koroškem in Štajerskem, pogled pa usmerjamo tudi čez mejo v Slovenijo.

Vincenc Gotthardt