Taki trenutki so redki. Eden se je zgodil v Colnarjevi domačiji v Svečah 44, ki jo je Valentin Inzko preuredil v Einspielerjev center za srečanje. Pred hišo so bile med mnogimi domačini zbrane prominentne osebnosti iz politike, kulture in gospodarstva, v hiši pa je za domačo mizo sedel zvezni predsednik Alexander Van der Bellen s svojo ženo Doris Schmidauer in prisluhnil pričevanju Mici Stingler (94 let) in Cilije Partl (84 let). Iz njunega pripovedovanja je zvezni predsednik zvedel za njuno deportacijo in veliko ljubezen do domače slovenske govorice, prav tako pa je bil presenečen nad prisrčno zahvalo za njegovo opravičilo, ki ga je izrekel slovenski narodni skupnosti na proslavi ob 100-letnici koroškega plebisicita. »Prosim, ostanite še dolgo naš predsednik,« sta mu v objemu izrekli v hiši, ki jo je za tem odprl.

»Nesprejetje dvojezičnosti pomeni zavrnitev darila,« je povedal zvezni predsednik Alexander van der Bell­en na slovesnosti ob desetletnici kompromisa o dvojezičnih krajevnih napisih, in sicer v četrtek, 9. julija, v Domu glasbe v Celovcu. Naslednji dan je dopoldne sedel za mizo Colnarjeve domačije in poslušal pričevanje Mici Stingler (94 let) in Cecilije Partl (84 let). V Sveče je prišel, da bi odprl Einspielerjev center za srečanje, in sicer na pobudo Valentina Inzka in njegove družine.

Na odru visoke politike v Celovcu

»Oj, lepa naša si dežela,« so bile uvodne besede pesmi, s katero je tamburaški ansambel pod vodstvom Erike Wrolich iz Loč pozdravil zbrane v Mozartovi dvorani v Domu glasbe. Povod za srečanje je bila desetletnica kompromisa o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem. Pogled v zgodovino doseganja kompromisa je bil prikazan v filmu. Prav tako so pogled na to, kako je ta rešitev vplivala na skupno pot obeh narodnih skupnosti v deželi, izpostavile nekatere koroške osebe. »Dvojezičnost ustvarja domovino,« je rekla mlada koroška Slovenka. Na oder so stopili tudi predstavniki koroških Slovencev. Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik je izpostavil pomen jezika kot del identitete. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko je dejal, da je bilo v minulih letih prisotno pomembno gibanje za dosego konsenza, ki se je začelo s škofijsko sinodo, a opozoril, da »pri narodni skupnosti ne gre samo za konsenz [...], temveč je pomembna tudi pravičnost«. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Manuel Jug je za prihodnost izpostavil utrjevanje sobivanja. »Vsi imajo odgovornost, da konsenz predajo naslednji generaciji,« je dejal.

Nesprejetje dvojezičnosti pomeni zavrnitev darila. Alexander van der Bell­en

Deželni glavar Peter Kaiser je v govoru spregovoril o »v raznolikosti združeni Koroški« in dodal, da je ta prisotna, »če dva jezika, dve kulturi in skupine ljudi v ospredje postavijo tisto, kar združuje«. Koroška se je po Kaiserjevih besedah v zadnjih desetih letih razvila tako, da se sedaj zaveda svoje vloge »v srcu Evrope in stičišču številnih kultur«. Zvezni predsedik Alexander Van der Bellen je v svojem nagovoru poudaril, da je »sožitje nekaj dinamičnega in nikdar ni zaključeno«. Posebej je izpostavil tudi pomembnost skrbi za jezik. To pomeni, »da je treba jezik učiti in se ga učiti«. Spregovoril je tudi o moči demokracije, »ta pa postane vidna v tem, kako večina ravna z manjšino«. Druga pevska skupina je bil kvartet OisterniX, ki je nastopil tudi s pesmijo Tam kjer teče bistra Zila.

Za domačo mizo v Svečah

Način življenja narodne skupnosti je lahko doživel zvezni predsednik Alexander Van der Bellen v Svečah, in sicer ob odprtju Einspielerjevega centra za srečanje. Valentin Inzko, ki je ta dom v preteklih petih letih zgradil, je bil vesel posebej zato, ker je v Sveče na ta dan lahko privabil pomembne častne goste, prav tako pa so se vabilu odzvali mnogi domačini. V Einspielerjevem centru bi lahko razmišljali o tem, je rekel zbranim pred zveznim predsednikom, kaj se je v preteklih stotih letih zgodilo v občini. Takrat je bilo prebivalstvo sledeče: 8 Nemcev in 695 Slovencev. In kako je danes? Da bo v središču tega centra umetnost v vseh svojih odtenkih, je bilo jasno že ob odprtju. Zvezni predsednik, njegova žena in deželni glavar so sedeli na starih stolih iz gledališča Burgtheater. Od tamkaj je prišel tudi ravnatelj Martin Kušej, ki je napovedal, da bodo na odru Einspielerejevega centra nastopali njegovi člani. Poleg omenjenega je bil pripravljen literarni cikel v spomin na Fabjana Hafnerja, v katerega je bil pomembno vključen tudi Peter Handke. Umetnost bo igrala pomembno vlogo tudi v prihodnje. Valentin Oman in Hans Staudacher sta samo dva umetnika, ki imata v dvorani že svoj prostor. In zakaj Einspielerjev center srečanja? Odgovor na to je jasen. Na steni centra visijo naslovnice časopisov, ki jh je ustanovil. Pet jih je ustanovil v slovenskem jeziku, štiri pa v nemškem, da »ga bo razumel brat v deželi«. Bil pa je seveda mnogo več. Bil je duhovnik, publicist, politik, vizionar in človek, ki ni poznal prav nobenih meja.

Zvezni predsednik je dejal, da je drugi deželni jezik darilo, vendar so darilo lahko tudi knjige. Predsednica SPD Kočna Alenka Weber mu je izročila tri: pesmi Fabjana Hafnerja, knjigo Stefana Feiniga in knjigo slovenskega gospodarskega jezika, ki jo je napisala sama. Eno darilo je bila zgoščenka Smrtnikovih fantov, občina mu je podarila sliko Petra Waldegga, prejel je knjigo Rod pod Jepo, v izbi, kjer se je srečal z Mici Stingler in Cecilijo Partl, pa je prejel avtobiografijo Florjana Lapuscha.

Vincenc Gotthardt