Organisation / Organizacija

Nedelja

S facnetlnom na prvi intervju

Oseba v žarišču Danica Thaler Urschitz

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Danica Thaler Urschitz (Foto: Micka Opetnik) 

Stara ura, kuhinjska omara, otroško kolo iz prejšnjega stoletja, šivalni stroj, kašča, mogočno drevo sredi vrta, kolovrat in namizni prt. Stvari, ki pripovedujejo zgodbe, s katerimi Danica Thaler Urschitz povezuje lepe, sončne spomine na ljudi, ki jih je srečala v svojem življenju. Največ v času svoje uredniške službe pri Slovenskem sporedu koroškega radia.

»Bila sem ob pravem trenutku na pravem mestu,« pravi Danica Thaler Urschitz in začne pripovedovati svojo življenjsko zgodbo urednice pri slovenskem radiu. Pravi trenutek je nastopil, ko jo je nekdanji vodja slovenskega sporeda Mirko Bogataj povabil k sodelovanju. Njen lepi in prijetni glas ga je navdušil in tako je Danica Thaler Urschitz sprva moderirala oddajo voščil, leta 1984 pa je začela kot prosta sodelavka. Moderaciji voščil so se pridružili krajši prispevki, daljše radijske reportaže in postala je stalna prosta sodelavka. Ko smo na televiziji leta 1989 lahko prvič gledali oddajo »Dober dan, Koroška«, je bila Danica Thaler Urschitz v ekipi moderatork in moderatorjev. Že kot majhna deklica, ki je odraščala v Ločah skupaj s tremi sestrami, je bila v igri učiteljica ali moderatorka. V otroški igri je usmerjala prve korake v poklic, o katerem danes pravi, »da je bil njen sanjski poklic«. Kot urednica slovenskega sporeda je iz leta v leto prevzemala odgovornejše naloge, z njimi rasla in se izobraževala.

Solopetje na konservatoriju, študij na celovški univerzi, tečaji za govor in o glasbi v prispevkih. Danica Thaler Urschitz se je vedno znova izobraževala na raznih tečajih in to svoje znanje delila z ljudmi, ki jih je spoznala in srečala pri intervjujih in reportažah. Petje, glasba in ljudska kultura so bila področja, za katera je bilo njeno srce in zanje je imela poseben posluh. Oddaja naša pesem, v kateri je predstavljala najrazličnejša društva in kulturnike, jutranja oddaja z zanimivimi vremenarji, za vsak intervju, portret, reportažo in televizijski prispevek se je Danica Thaler Urschitz dobro pripravila. »Nikdar nisem šla pred mikrofon brez priprav. Za goste v studiu ali nekje na podeželju sem si vzela dosti časa, da sem se pripravila.« Tudi snemanja za oddajo Dober dan, Koroška so nosila njen rokopis – kratko vprašanje urednice, nato pa je prepustila besedo sogovorniku. Pri tem delu je bil njen prvi »kameraman Ivan Klarič, od njega smo se vsi veliko naučili.«

Delo urednice Danice Thaler Urschitz so v 34 letih spremljale številne spremembe in tehnični razvoj. Precejšen izziv je bilo zanjo leta 2004, ko so moderatorji začeli moderirati celodnevni spored radija. »Prej smo imeli tonske mojstre, naenkrat sem bila sama v studiu z neštetimi gumbi. V medijskem svetu se je veliko spremenilo. Na začetku smo snemali s težkimi, velikimi aparati, danes je snemalec majhen, da ga vtakneš v žep.«

V žepu njene obleke je bil v zadnjih letih vedno snemalni aparat, tudi na dopustu. Danica Thaler Urschitz je vedno iskala in tudi našla zanimive pogovorne partnerje in jih predstavljala v oddajah slovenskega radia, pa tudi v oddaji Servus srečno ciao. V pripravah na te oddaje je odkrila in spoznala veliko ljudi, na katere jo vežejo izredno lepi spomini. Tako tudi ročno tesana lesena kašča, ki stoji danes na njenem vrtu in jo je izdelal eden njenih sogovornikov prav za to oddajo. Pri delu, ki ga je opravljala z velikim veseljem – včasih tudi 18 ur na dan –, je Danica Thaler Urschitz pozitivno doživljala uredniško prostost, »s katero smo uredniki lahko pripravljali oddaje.«

Kot nadarjena pevka, ki je sodelovala v raznih pevskih formacijah, je v svoje prispevke rada vključevala glasbo. In tako je v eno svojih prvih oddaj vključila glasbo iz filma »Cvetje v jeseni«, ki jo je poznala še iz mladih let.

S snemalnim aparatom ali snemalno ekipo je Danica Thaler Urschitz obiskala ljudi in prireditve po vseh treh koroških dolinah in po Sloveniji. Najbolj ji je ostal v spominu prvi obisk pri Krieglovih v Zahomcu, kamor je prvič kot sodelavka radia odšla na obisk v facnetlnu – in to zaradi dežja. Snemalni aparat je bil 34 let njen zvesti spremljevalec. Ko pa prestopi Danica Thaler Urschitz prag svoje domačije v Holbičah, se mu pridruži še predpasnik. Z največjo ljubeznijo kuha in postreže gostom s slastnimi domačimi dobrotami, ki jim dodaja majhne pozornosti. Tako je tudi mene na krožniku pričakal šopek domačih zelišč: rožmarin, timijan, meta in pražiljka, povezani s kvačkanim trakcem.

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
V Holbičah. Foto: Micka Opetnik

Danica Thaler Urschitz danes, v predčasnem pokoju uživa svoj raj v Holbičah. Stari skedenj sta z možem preuredila v prijetno stanovanje, podstrešje pa je Danica z občutkom za stare stvari preoblikovala v majhen domač muzej. Hiša, kašča na vrtu in posestvo, po katerem se vije potoček, dajeta Danici in njenemu možu Hanziju potreben mir. Pogled na Jedvovco pa jo spominja na lepa, skupna doživetja, ki jih je preživela s kolegi in kolegicami na radiu in sogovorniki, ki jih je vabila pred mikrofon.

Micka Opetnik