Rdeči cvetovi med sekanci
Lutkovna skupina Lutke mladje je uprizorila predstavo »Peršman proces« v režiji Ane Grilc in Julije Urban.
Renesančni skedenj družine Kühnel v Gornji vasi pri Žvabeku je bil oder za lutkovno predstavo »Peršman proces«. Kupi sekancev, stari vozovi, zravnane debele deske, dvojna vrata na desni in še ena vrata, skozi katera so igralke in igralci stopali pred gledalke in gledalce. Ta skedenj so si izbrali lutkarji in lutkarice »Lutk mladje KDZ« za svojo novo predstavo.
Prav ničesar niso spremenili v skednju. Tako kot so ga našli, takšen je bil prav za predstavo. Zložljive mize, zložljivi stoli, ki jih je mogoče postaviti kakorkoli in kamorkoli in lutke – nasilne velike in ustrahovane male. Ob tem pa še stoletja stare macesnove deske skednja polne domačnosti, ki podkrepijo težo zločina ob umoru enajstih oseb na Peršmanovi domačiji.
Na teh deskah, podobnim na Peršmanovi domačiji, so lutkarice in lutkarji zbrane na premieri postavili v središče sodnijske preiskave z originalnimi citati iz procesov po koncu vojne. Predstava temelji na dokumentacijski gledališki predstavi Tine Leisch »Enajst duš za enega vola«. Opozorila je na pokol pri Peršmanu in bila leta 2003 na ogled po več krajih Koroške. Predstava »Peršman proces« sledi posledicam pokola za preživele, partizanske bojevnike in bojevnice, osumljence in tatove. Lutkovna predstava reflektira vpliv nacionalsocializma na povojno Koroško ter posledice za slovensko manjšino.
Med drugo svetovno vojno so na Peršmanovo domačijo zahajale tudi partizanske enote in so hotele tam dočakati konec vojne. Policijska enota in ss so 25. aprila 1945 napadli domačijo. Partizani in partizanke so se umaknili. Žrtve so postale civilne osebe. Člani četrte kompanije trinajste policijske enote ter ss so umorili enajst oseb na Peršmanovi domačiji. Štirje otroci domačije so težko ranjeni preživeli. Nacisti so požgali domačijo. Uboj članov in članic družin Sadovnik in Kogoj je bil eden zadnjih pokolov civilnih oseb s strani nacionalsocialistov na Koroškem.
Ani Grilc in Juliji Urban kot režiserkama je uspelo z lutkovno predstavo z drugačnega zornega kota opozoriti na ta zločin. Dunja Gregorič, Ela Ajda Grilc, Timna Katz, Janko Kumer, Jasmin Osojnik in Jan Lipej Pertsch so dokazali, da se meje med gledališko in lutkovno predstavo zlivajo, prav to pa je posebna odlika te predstave. Tudi odločitev, da se uporablja v predstavi, ki je bila podnaslovljena z nemškimi podnapisi, ob knjižnem jeziku tudi slovensko in nemško narečje, je dalo predstavi nezamenljiv odtenek.
Predstava je opozorila na pokol pri Peršmanu. Z dobesednimi besedili iz sodnijskih obravnav je podala vpogled v protokole obravnav, v pozabljanje glavnih protagonistov, v poniževanje potomcev umorjenih. Ostajajo slike, v katere je zarisana nemoč in vedno znova vprašanje: zakaj se je vse to zgodilo 25. aprila 1945 in kakšne sledi je ta zločin zapustil na Koroškem med obema narodnima skupnostima do danes?
Močna slika tudi na koncu predstave, ko so se vsi poklonili: cvetovi rdeče rože ležijo na macesnovih deskah, ki so bile nekaj časa svet posebnega spomina.
Pa še nekaj. »Lutke mladje« Koroške dijaške zveze se po štirinajstih letih vračajo v Celovec. V teh letih so imele svoj dom pri Katoliškem prosvetnem društvu Drava, imensko je to bil dom Rozine in Lenarta Katza.
Vincenc Gotthardt