Sv. Cecilija, ki goduje 22. novembra, je zavetnica cerkvene glasbe. Prav na njen god vam želimo predstaviti nekoga iz naših far, ki prepeva na koru. In Veronika Tolmaier je ena izmed tistih, ki ji petje v cerkvi zelo veliko pomeni. Da tokrat predstavljamo prav njo, imamo še drug poseben razlog: na praznik sv. Cecilije letos praznuje svoj 50. rojstni dan.

Lahko bi rekli, da ji je sv. Cecilija ljubezen do petja položila že v zibelko. »Zelo rada pojem,« pripoveduje Veronika Tolmaier in dodaja, da ji petje sedaj v tem času zelo manjka. Odraščala je Goselni vasi, v občini Dobrla vas. Na mladostna leta, ki jih je preživljala skupaj s sestro in tremi brati, ima zelo lepe spomine. Že v Dobrli vasi je pela pri SPD Srce in pri dobrolskem cerkvenem zboru. Ljubezen jo je popeljala na Radiše, kjer se je hitro in aktivno vključila v farno in društveno življenje. Tam je pomemben steber delovanja tudi slovenščina, ki je zanjo srčna zadeva. Eno leto je paralelno pela še v Dobrli vasi in že na Radišah. S Hannesom sta se poročila leta 1998, imata 20-letnega sina Emilijana, ki je lansko leto opravljal civilno službo pri Katoliški mladini in je tudi navdušen pevec. Na Radišah je Veronika Tolmaier članica farnega sveta in seveda poje v zboru. Zbor SPD Radiše je istočasno tudi cerkveni zbor, in to je nekaj prav posebnega.

S Cerkvijo je povezana v svojem prostem času, pa tudi poklicno, Veronika Tolmaier dela na informacijski točki v Škofijski hiši v Celovcu in je prva oseba, ki jo ljudje tam srečajo. K njej pristopijo, če jih zanima, v katerem prostoru se odvija njihov seminar ali tečaj, če potrebujejo to ali ono s kakšnega oddelka, če potrebujejo informacije ali samo lepo besedo. Veronika Tolmaier vedno rada svetuje in pomaga – in to v obeh deželnih jezikih. V Škofijski hiši je veliko oddelkov, tiskarna, Behelfsdienst, inštitut za izobrazbo veroučitelji in veroučiteljev … Ne sprejema pa samo ljudi, ki pridejo v Škofijsko hišo, ampak tudi tiste, ki tja kličejo po telefonu, saj je pri njej telefonska centrala za vso stavbo. Ker so prostori dobro opremljeni in različnih velikosti, pri njih potekajo različni tečaji in seminarji zunanjih gostov – in za te rezervacije je odgovorna Veronika Tolmaier. V svoji službi vedno znova spoznava nove ljudi in se srečuje z raznolikimi vprašanji. To ji zelo ugaja, ker rada komunicira. Najbolj všeč ji je, »da sem v kontaktu z ljudmi, to je moje. Rada jih poslušam in jim pomagam.« In to dela z dobro voljo. »Takšen je moj značaj, ne morem biti slabe volje.« Da lahko svojo dobro voljo ohranja, ji pomaga športna aktivnost. Poleti plavanje in pozimi drsanje na ledu sta njena najljubša hobija že od otroštva, saj je bila doma blizu jezera. V prostem času še rada peče in kolesari ter seveda veliko časa nameni tudi petju.

Poslušanje je pomemben del njenega poklica. Opaža, da v teh časih ljudje še bolj potrebujejo koga, ki jih posluša in se pogovarja z njimi. Ob srečanjih s toliko ljudmi vidi, kako se npr. nekateri sploh ne bojijo virusa, pri drugih pa povzroča velik strah. Pomembno je, da lahko to komu povedo. In Veronika Tolmaier, vsem, ki se obrnejo nanjo, rada prisluhne ter za vsakega najde dobro besedo.

Mateja Rihter