Odšel je Franc David, pionir Slovenske gimnazije

Bil je fizik in je dobro razlikoval med prizemljenostjo v domačem kraju in brezmejnostjo misli na morski obali. Franc David je bil med pionirji Slovenske gimnazije in med profesorji, pri katerih so prvi maturantje opravili zrelostni izpit. Tam je bil dolgoletni profesor matematike in fizike, dobro pa je bil znan tudi kot administrator, ki so ga dijakinje in dijaki srečevali na hodniku v belem plašču. In še nekaj je mnogim ostalo: njegovi recepti, kako rešiti kako matematično nalogo ali kako izračunati stroške zelenega mercedesa tako, da se na koncu dobro obrestuje.

Franc David je bil tudi v svojih poznih letih tesno povezan s svojim domačim krajem Rinkole. Rad je prihajal domov, čeprav si je medtem dom ustvaril v Celovcu in pri Gospe Sveti. Nekaj pa je Franc David od svojega obiska na gimnaziji na Plešivcu obdržal vse življenje – pisal je pesmi od takrat, ko jih je začel objavljati v legendarnem slovenskem dijaškem listu na Plešivcu Kres. Tam beremo med znanimi imeni, kot so Florjan Lipuš, Feliks Bister, Jože Ropitz in Reginald Vospernik tudi njegovo. Pisanju je potem ostal zvest vsa leta. Objavljal je le redko, a se vztrajno javljal tudi na uredništvu Nedelje, kjer je od časa do časa objavil kako svojo pesem. V njih se je zrcalil svet, kakršnega je doživljal še posebej po tem, ko se je kot profesor na Slovenski gimnaziji leta 1994 upokojil.

Debela mapa se je nabrala njegovih največkrat priložnostih pesmi. Eno je prinesel tudi na Nedeljo. In že leta 2005 je napisal v mapi pod poglavjem »Ob koncu« pesem z velikim upanjem na še dolgoletno življenje. Takole je zapisal: »Še malenkost za zaključek/ mora vendar časa ti ostati,/ preden vzameš svoj klobuček, / to ponavljala je moja mati«. In iz te malenkosti časa je ostalo še skoraj dvajset let in dodatnih nešteto strani pesmi.

Kar več pesmi je, s katerimi je svoje pisanje vedno znova končal, ker je mislil, da bo svojo knjigo pesmi zaprl, pa se je leto za letom nabiralo novih pesmi in stavkov. Vmes je literarno prihajal domov in ugotavljal, da »doma ni več« ker »ni mejnikov več ni ne robov,/ polno je povsod drogov in žic,/ naših rodnih ni nikjer domov,/ nisem srečal več znanih lic.« V poglavju »Odhajanje« se pojavi zanj vse prezgodaj »šavfla gorbarja« in nešteto dodatnih strani v mapi zbranih pesmi Franca Davida. In dve vrstici v eni naslednjih pesmi sta spomin zrelega upokojenega moža na Plešivec, kjer so ga oklenile knjige. »Raje sem zamenjal vonj oltarja / s sončnim rizikom mornarja«. Morje je velikokrat podoba v Davidovi dragoceni poeziji. In mnogo fotografij je dodanih: vedno morje in brezmejni pogledi. Franc David je bil leta dolgo pripravljen, da odide. »Čez most« je naslednje poglavje nekako v tretji tretjini mape njegovih pesmi. »Katera bo?« je naslov ene od pesmi. Zraven je fotografija ure na južnem stolpu stolnice pri Gospe Sveti in latinski napis »Quae erit ultima?« Kot star latinec je vedel, kaj ta stavek pomeni v slovenščini in kako neveden je, kolikokrat bo ura za koga odbijala: »Katera bo (le) zadnja?«

Marca 2013 je začel zbirati pesmi pod naslovom »Slovo«, pa še ni vedel, najmanj sto strani za tem, leta 2017, bo nehal zbirati pesmi in bo zaključil to svojo pesniško zbirko. A prej še je spet napisal pesem o odhajanju. »Mizo sem začel pospravljati,« piše tam in napoveduje: »Za slovo bom mizo pogrnil s starim prav domačim prtom«. Vmes pa po nekaj straneh pesem v spomin na mamo, »ki je vsa leta za nas pekla kruh«. »Krušno truglo so prinesli, v njo moko stresli … Mama truglo je umila in ostanek zopet skrila. Kvas bo dolgo v kotu dremal, moč za peko spet najemal.« In mamina peka kruha ima še en odmev v spominih Franca Davida. Nekje v mapi se spominja svojega poklicnega življenja. Delo na Slovenski gimnaziji je videl tudi kot neke vrste ohranjanje kvasa za peko kruha v prihodnje. »Pri prvih maturah je zlat pšenični klas krasil mizo komisije«.

In na koncu te mape njegova osmrtnica z naslovom »Dopolnjen je obljube čas« France David, rojen 27. marca 1934 v Rinkolah. Izpuščen je datum smrti. Tam piše samo umrl xx.yy.20xx.

Tega ni mogel sam zapisati, ko je v 89. letu umrl. To zanj storimo mi. Umrl je 14. januarja 2023.

vg