Binkoštna nedelja je petdeseti in s tem zadnji dan velikonočnega časa. Že v dobi Stare zaveze so sedemkrat sedem dni po pashi, na kateri temelji krščanska velika noč, obhajali praznik tednov. Njegova vsebina je bila skupnost iz Egipta osvobojenega izraelskega ljudstva s svojim Bogom na Sinaju, predvsem pa dar Postave, po kateri je Izrael postal Božje ljudstvo. Stara legenda pripoveduje, da so tedaj vsi narodi slišali Božje zapovedi, ampak samo Izraelci so bili pripravljeni, da jih sprejmejo in živijo po njih. V Apostolskih delih beremo nekaj podobnega. Prav na ta dan je prišel nad apostole Sveti Duh v obliki plamenov. V ognju se je Bog nekoč razodel tudi na Sinaju. Vsi ljudje v Jeruzalemu so slišali veselo oznanilo o Jezusovem vstajenju v svojem jeziku. S tem se je začelo obdobje Cerkve.

Evangelist Janez je dodal še drug vidik. Jezus se prikaže učencem na velikonočno nedeljo zvečer, dihne v učence in jim tako posreduje Svetega Duha. Ta evangelij se oznanja na binkoštno nedeljo in verjetno se pri bogoslužju komaj kdaj zavemo, da se je to zgodilo že petdeset dni prej. Za Janeza so Jezusova smrt, njegovo vstajenje, vrnitev k nebeškemu Očetu ter dar Svetega Duha namreč eno samo dogajanje, ki ga imenuje Jezusovo povišanje. Bistveno je, da se je po Jezusovem vstajenju naselil Sveti Duh v tistih, ki verujejo v Jezusa, Božjega Sina. To je neke vrste rojstni dan Cerkve, ki je novi tempelj – bivališče Boga v tem svetu.

Bogoslužje na binkošti

Tukaj najdete nekatere predloge, kako lahko obhajate binkoštni praznik doma. Praznovanje vodi družinski član (V). Pripravite si velikonočno svečo oz. večjo svečo, sedem manjših sveč (ne pozabite jih postaviti na primerno podlago), Sveto pismo in glasbo. Tudi rdeče cvetje ali rdeč prt nas lahko spominja na ognjene plamene, v katerih se je prikazal Božji Duh.

1. Prižgemo velikonočno svečo

Na začetku praznovanja prižgite (velikonočno) svečo. Nato lahko zapojete pesem Svetemu Duhu (GLORIA 226–227 in 233–236 oz. Slavimo Gospoda 136–141). Seveda lahko zaigrate tudi duhovno glasbo.

2. Začetek in molitev

V V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.

Vsi Amen.

V Prosimo na začetku našega sestanka, da pride nad nas Sveti Duh,

kakor je nekoč prišel nad apostole, žene in Marijo, ko so bili zbrani k molitvi.

V Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih

Vsi in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.

V Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo.

Vsi In prenovil boš obličje zemlje.

V Molimo. – O Bog, ki si srca svojih vernih po razsvetljenju Svetega Duha učil,

daj nam, da bomo po istem Duhu spoznali, kaj je prav,

in se vedno veselili njegove tolažbe.

Po Kristusu, našem Gospodu.

Vsi Amen.

3. Branje Božje besede

Svetopisemske odlomke in duhovno misel najdete na strani xxx. Zelo primerno je, da preberete berilo iz Apostolskih del in evangelij. Po berilu lahko zapojete alelujo po melodiji, ki jo vsi poznajo. Lahko pa tudi zmolite pesem slednico »Pridi, pridi, Sveti Duh« (glej stolpec).

4. Zahvala

Zahvalna molitev sestoji iz sedmih odlomkov. Po vsakem delu prižgemo eno svečo. Na koncu gori sedem sveč kot znamenje za darove Svetega Duha.

5. Oče naš

V Po Svetem Duhu smo postali Božji otroci.

Boga smemo imenovati Očeta.

Zato molimo, kakor nas je učil moliti naš brat in Gospod Jezus Kristus:

Vsi Oče naš …

Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj. Amen.

6. Prošnja za blagoslov

V Prosimo sedaj za Božji blagoslov.

V Bog Oče naj nam podari svojo ljubezen.

Vsi Amen.

V Bog Sin naj nas napolni s svojim življenjem.

Vsi Amen.

V Bog Sveti Duh naj nas utrdi s svojo močjo.

Vsi Amen.

V Tako naj nas blagoslovi, varuje in brani vsemogočni in ljubeči nas Bog,

Oče in Sin in Sveti Duh.

Sedaj se vsi pokrižajo.

Vsi Amen.

Na koncu lahko zapojete pesem Svetemu Duhu (GLORIA 226–227 in 233–236 oz. Slavimo Gospoda 136–141) ali prisluhnete duhovni glasbi. Tudi pesem »O Marija, bodi zdrava« (GLORIA 176 oz. Slavimo Gospoda 121) je na koncu Marijinega meseca maja in velikonočnega časa zelo primerna.

Opozorilo: Na spletni strani krške škofije najdete pod naslovom https://www.kath-kirche-kaernten.at/dioezese/detail/C2622/hauskirche-leben dodatno gradivo in predloge za molitev, pobožnosti in besedna bogoslužja v hišni skupnosti. Tukaj najdete tudi povezave k izbrani duhovni glasbi. Vsak teden dopolnjujemo to stran z novim gradivom, tako da se splača, na njo pogledati tudi po binkoštnem času.

Duhovna misel: Zaupajmo Božjemu Duhu

Evangelij, v katerem se je Jezus svojim učencem prikazal na večer vstajenja, je eden izmed najbolj znanih odlomkov v Novi zavezi. Jezus pozdravi svoje učence: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« Jezus jim pokaže roke in stran, nato jim naroči, da nadaljujejo svoje delo. Pogosto spregledamo to posebno naročilo: učenci naj pridigajo, ozdravljajo in učijo. Učenci naj bi v Jezusovem imenu odpuščali grehe in tako prinašali ljudem božje usmiljenje.

Duhovnik v podeželski župniji se je odločil za nakup kmetije, na kateri je nameraval živeti v svojem pokoju. Kmetija je bila zelo zanemarjena. Videti ni bilo veliko več kot nekaj hektarjev plevela in nekaj podrtih zgradb. Tako je duhovnik vsak teden na svoj prosti dan ruval plevel in pospravljal ruševine, žagal les, popravljal polomljena okna in vodovod. Po enem letu se je ustavil eden izmed njegovih župljanov, ki je poznal staro kmetijo. Bil je navdušen. »No, gospod,« je rekel, »vidim, da sta z Bogom veliko delala na tem mestu.« »Hvala,« je rekel duhovnik, »cenim vaše misli. Ampak naj vam nekaj povem. Morali bi videti to kmetijo, ko jo je Bog opravljal zase.«

Bog vedno deluje v našem življenju, tudi tedaj, ko gre za popravo ali ureditev kmetije, vedno je pomemben tudi naš človeški napor. To je blizu Jezusovemu razumevanju odpuščanja v današnjem evangeliju. Najprej daje Svetega Duha svojim učencem, saj ve, da je resnično odpuščanje mogoče le z božjo milostjo. Toda potem položi delo odpuščanja v naše roke: »Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni.« Jezus razume, da odpuščanje vključuje človeško sodelovanje. Odpuščanje je skupni napor, akcija, v kateri Sveti Duh deluje in mi sodelujemo. Svetega Duha potrebujemo, ker ima moč, da zmehča naša srca, spremeni naše misli in nas napolni z ljubeznijo. Skupaj s Svetim Duhom smo zmožni podariti odpuščanje.

Komu morate odpustiti v vašem življenju? Morda družinskemu članu, možu ali ženi, ki vas je razočaral, razočarala? Prijatelju, ki vas je izdal? Sodelavcu ali sodelavki, ki vas je žalil, žalila? Vstali Kristus nas izziva, da se lotimo trdega dela, da priznamo, da smo bili prizadeti, vendar nočemo bolečini dovoliti, da nam določa prihodnost.

Jezus nas kliče, da se zavedamo, da nosimo v življenju rane, vendar da ne mislimo na te posebne bolečine, ker drugače je ozdravljenje nemogoče. Veliko prizadevanja je potrebno, da nas bolečine ne tlačijo in nam vzamejo vse veselje do življenja.

Vemo, da marsičesa iz svoje preteklosti ne moremo spremeniti, treba je vse to prepustiti božjemu usmiljenju. Hočemo zaupati božjemu Duhu, ki nas bo vodil in oživljal v prihodnosti.