Pisatelj Josef Winkler je po prejemu Einspielerjeve nagrade povedal naslednje: »Einspielerjevo nagrado posvečam na žalost prezgodaj umrlemu prijatelju Fabjanu Hafnerju.« Tako se je končal njegov zahvalni govor za nagrado, ki sta mu jo podelila Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza.

Slavilni govor je imela Zdenka Hafner-Čelan in je postavila v središče tega Cankarjevega Hlapca Jerneja, Florjana Lipuša in Josefa Winklerja. Omenila je, da se je Winkler ukvarjal tudi s Cankarjem in njegovim Hlapcem Jernejem, ki išče svojo pravico celo pri cesarju na Dunaju. »Brez vsakršnega uspeha; morda bi bil odziv boljši, če se ne bi zavzemal za materialne, temveč za jezikovne pravice. Josef Winkler je poiskal pravico za koroško slovensko literaturo, za avtorja, ki ne piše zgolj avstrijsko, temveč svetovno literaturo, za Florjana Lipuša. V Lipušu je morda prepoznal sorodno dušo, povezujejo ju tematika smrti, krščanstva, biblijski elementi v jeziku, ukvarjanje z grozotami druge svetovne vojne in povezuje ju ljubezen do jezika.«

In nadalje: »Mojster nemškega jezika Josef Winkler je iskal pravico, da so v Gradcu za nagrado Franza Nabla spremenili statut, torej pravo, in tako nastane pravica, da dobi mojster slovenskega jezika Lipuš in vsi drugi mojstri svojih jezikov dostop do priznanj, kot jih je bil deležen Josef Winkler.« Tako prejme to nagrado tudi Lipuš in z njim priznanje materna beseda koroških Slovencev. Slovenska beseda v Avstriji pa dobi še enkrat večje priznanje s podelitvijo velike avstrijske državne nagrade za literaturo Florjanu Lipušu za svoje literarno ustvarjanje v slovenskem jeziku. In kdo je predsednik Avstrijskega umetnostnega senata, ki to nagrado podeljuje? Seveda Josef Winkler, ker je zanj »slovenska literatura, ki jo ustvarjajo koroški Slovenci avstrijska literatura«. Za to njegovo največkrat neopazno vztrajno prizadevanje je prejel Einspielerjevo nagrado in seveda tudi za to, ker je vedno branil pravice koroških Slovencev. Kako je treba skrbeti, da slovenski jezik ne gre izgubo, o tem mu je zapel tudi Oktet Suha s pesmijo »Anzej«, ki je pevsko oblikoval slovesnost.

vg