Papež Pij VII. se je maja leta 1814 po skoraj petletnem mučnem pregnanstvu v Franciji vračal v Rim. Spotoma se je moral za nekaj dni ustaviti v mestu Cesena, blizu Ravene. Tu je napisal kratko okrožnico, v kateri imenuje konec svojega pregnanstva »zmagoslavje božjega usmiljenja«. Konec ujetništva in pregnanstva je prišel namreč povsem nepričakovano. Ko se je papež 24. maja končno vrnil v Rim, je v zahvalo določil, da se ta dan vsako leto obhaja v čast Matere Božje »Marije, pomočnice kristjanov«. To pomeni, da Marija pomaga ne le temu ali onemu posameznemu kristjanu, ampak celotni skupnosti kristjanov. Napoleon je z ujetništvom in pregnanstvom papeža hotel zatreti celotno Cerkev: »Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce črede« (Mt 26,31). Papež in verniki pa so se zaupno in vztrajno zatekali k Materi Božji za njeno priprošnjo.

V lavretanskih litanijah je že prej skozi stoletja odmeval klic »Marija, pomoč kristjanov, prosi za nas.« Krščanska skupnost v Evropi je to pomoč Matere Božje ponovno doživela. Praznik Rožnovenske Matere Božje 7. oktobra in god Marijinega imena 12. septembra še danes pričujeta o tem.

7. oktobra 1571 je na pobudo papeža Pija V. v bitki na morju pri Lepantu krščanska ladijska armada pod poveljem Juana d'Austria premagala dosti močnejšo muslimansko armado. Tako je bil vdor muslimanov v Evropo vsaj začasno preprečen. Zmago so kristjani pripisali predvsem priprošnji Matere Božje. Krščanski vojaki, ki so se vračali, so grede priromali v Loreto in se Materi božji zahvalili. Med njimi so bili tudi mnogi rešeni kristjani, ki so prej kot sužnji muslimanov kot veslači služili na njihovih ladijah. Verige, s katerimi so bili za veslanje priklenjeni, so v znamenje hvaležnosti za rešitev pustili pri Materi Božji. Iz teh verig so bila skovana omrežja, ki ločijo stranske kapele loretskega svetišča od cerkvene ladije. Za obletnico zmage je papež uvedel praznik Rožnovenske Matere Božje.

Leta 1683 so muslimani (drugič) oblegali Dunaj. 12. septembra je združena krščanska vojska z zastavo Matere Božje pod poveljem poljskega kralja Jana Sobieskega z zmagovito bitko na Kahlenbergu rešila Dunaj. Papež Innozenz XI. je nato za 12. september uvedel praznik Marijinega imena.

V lavretanskih litanijah imamo štiri vzklike, ki izrecno govorijo o Mariji kot naši srednici pred Bogom: za bolnike, za grešnike, za žalostne in za verujoče v skupnosti Cerkve. Zadnje je v našem času in pri nas postalo zelo aktualno. Katoliška cerkev in katoliška vera – oboje se zdi, je od zunaj in od znotraj ogroženo. Obstoj enega in drugega stoji na neomahljivi skali: na Kristusu. Z našo nebeško Materjo pa hočemo, da bi na tej skali vsi našli zavetje in večno življenje.

Valentin Gotthardt