Organisation / Organizacija

Nedelja

Pomembno je, da mladi spoznajo koroško literaturo

Sandra Lampichler je doma na sončnih Radišah in poučuje glasbo ter slovenščino na Slovenski gimnaziji in na Evropski gimnaziji. Zelo zanimiv čas je bil tudi, ko je eno leto poučevala slovenščino na policijski šoli.

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Sandra Lampichler (Nedelja)

V družini Sandre Lampichler je glasba doma. »Odraščala sem z glasbo. Doma smo vedno peli, brat, mama, oče in jaz. Spominjam se, da smo v adventu vsak večer sedeli ob adventnem vencu in peli, tudi večglasno. Oče nas je usmerjal v glasbo. S petimi leti sem začela igrati klavir, potem sem sodelovala v otroški in mladinski skupini, s 14-imi leti sem začela igrati prečno flavto, s 16-imi leti sem začela voditi mladinsko skupino.« Tako je bila potem izbira študija glasbe logična odločitev, zraven je še študirala slovenščino. Tako glasba kot slovenščina sta ji zelo blizu, sta del nje.

Odločitev za učiteljski poklic je bila prava. »Zelo rada grem v šolo in se res veselim svojih dijakinj in dijakov.« Veseli pa se tudi vseh vaj in nastopov s svojimi zbori. Na Radišah vodi Mešani pevski zbor SPD Radiše in na Slovenski gimnaziji zbor nižje stopnje. Da sedaj ne smejo peti, je težko zanjo in za otroke. Pri glasbenem pouku jo vedno sprašujejo, kdaj bodo lahko spet peli. Veseli se že, da bo, ko bo vreme toplejše in bodo ukrepi to dovoljevali, vzela kitaro, šli bodo ven in bodo zunaj peli. Tudi pevke in pevci na Radišah pogrešajo petje, ki ni samo to, ampak predstavlja druženje in skupnost. Prav tako pomaga pri otroški in mladinski skupini, ki jo vodita Heidi Lampichler in Tatjana Tolmaier. Zelo ponosna je na vse Radišanke in Radišane, ki so uspeli v svojih poklicih in so se odselili, a čuti, da v kraju manjkajo. Veseli se, da z družino živi na Radišah, kjer je skupnost povezana in je narava čudovita, tako lahko otroci odraščajo v pristnem domačem okolju. Otroci Luka, Damjan in Mitja so navdušeni glasbeniki. Vsi trije igrajo klavir, Luka poleg tega še bobne in Mitja se zanima za čelo. Damjanova velika ljubezen je šport, igra hokej na ledu pri KAC-u. Treninge ima štirikrat na teden, na tekme po Avstriji ga rada spremlja družina.

Z družino se že pripravljajo na velikonočne praznike. Butari na cvetno nedeljo na Radišah pravijo »mucuc«. Pomembno je, da je obročev liho število, mora jih biti tri ali pet, mačicam včasih dodajo pušpan. Otroci izdelajo vsak svojega s pomočjo babice, ki rada izdeluje tudi aranžmaje iz cvetja in iz vsega, kar nabere v gozdu. Na veliko soboto je bila na Radišah tradicionalna in zelo dobro obiskana baklada, tam so fantje radi pomagali.

V fari Radiše Sanda Lampichler vodi tudi cerkveni zbor, saj je njihov društveni zbor obenem cerkveni zbor. »Zdaj pojemo v majhnih zasedbah, kolikor smemo. Čutiš, da ljudje zdaj cenijo petje. Pevke in pevci čutijo, da je dobro za dušo, da lahko skupaj pojejo. Saj je lepo, če poješ sam doma, ampak je čisto kaj drugega, če smo skupaj.«

V prostem času, ki ga seveda ni veliko, zelo rada bere. Tudi v šoli zelo spodbuja branje. »Zdaj z dijaki beremo knjigo Vincenca Gotthardta Na drugem koncu sveta. O tem se potem pogovarjamo, začenjajo razmišljati, ob branju se umirijo. Da poznajo koroško literaturo, to mi je zelo pomembno.« Zelo pomembna vrednota za Sandro Lampichler je tudi, da si pripravljen priskočiti na pomoč. »Vedno sem s tem odraščala, da smo pomagali v društvu, v fari, če je bilo treba kaj narediti ali je kdo prišel in je potreboval pomoč. To, da so pripravljeni pomagati, želim dati naprej svojim otrokom.«

Mateja Rihter