Pavel Zablatnik, ki je 55 let preživel pod Mohorjevo streho, odhaja v pokoj.

Ne, ni res, da je delal Pavel Zablatnik 55 let ter da sedaj po tej posebno dolgi delovni dobi odhaja v zasluženi pokoj. Zadeva je naslednja: ko je bil star 10 let, je prišel v Mohorjevo hišo na Viktringer Ring 26 v Celovcu, kot dijak Slovenske gimnazije. Takrat je bil v tej hiši dijaški dom. Od takrat dalje je ostal v tej hiši. In sedaj jo po 55 letih zapušča kot referent pri Katoliški akciji in Dušnopastirskem uradu. Tu je delal zadnjih 35 let, prej pa v drugih uradih, ki imajo prostore v Mohorjevi hiši. Preberite, kako teh 55-let v tej hiši opisuje sam in kaj so mu na pot v pokoj napisali še trije.

1970
Diši po čežani in krompirjevih cmokih v kleti Mohorjeve hiše, kjer je v začetku 70. let jedilnica za dijakinje in dijake nižje stopnje Zvezne gimnazije za Slovence. Tam so tudi pevske vaje pod vodstvom prof. Franceta Cigana in še za pustni ples je prostora. Pred durmi tlači deželo Koroško s prestolnico vred mora sovraštva med narodoma, sosedoma skozi več kot tisoč in štiristo let. Po končanem rednem popoldanskem pouku v večernih urah na gimnaziji pod Križno goro se dan za dnem na pešpoti skozi Schillerjev park prilepi na pete neprijeten občutek, ki za starimi kostanji sluti pobaline skrivače, pripravljene za pretep. Še dobro, da nas prijazne šolske sestre poleg nogometne sprostitve na dvorišču Kolpingove hiše popeljejo v povsem drugi svet, ko z nami igrajo tarok.

1973
Po stopnicah dol, čez glavni hodnik in gor v mladinski klub Koroške dijaške zveze. Nad dvojezičnimi napisi besni nemčurska drhal, ki jo nadarjeni vrstnik likovno uklene v freski na steni klubskega prostora. Hudo je krotiti demonsko silo ideološko dresiranega javnega življenja, ko v majicah »Koroški Slovenci, tujci v domovini« vadimo pogumno nastopati za bolj odprt in svobodnejši svet. Moč ustvarjalne energije mladih, ki je zazrta v prihodnost, vzorno kaže vztrajna lutkovna in odrska dejavnost Koroške dijaške zveze ob pomoči Krščanske kulturne zveze.
Prišel bo dan, ko bo mladina slovenskega srca strnila sile, premagala meje političnega vrtičkarstva ter se doma in po svetu na moč povezala s svojim nenadomestljivim narodnim in človeškim potencialom. Zamejstva ne bo več, sleherni poskusi instrumentalizacije številnih sotekmovalcev bodo splahneli, ostalo bo veselje nad dosego skupnih ciljev, kot odsev trdožive vizije rodov pred nami in za nami.

1987
Le nekaj stopnic gor in na desno v mirnejše vode Mohorjeve knjigarne. V svet knjig, med plemenito slovensko besedo, od vsega sveta spoštovano in v pisani obliki ohranjeno že na samem začetku spoznavanja krščanske blagovesti. Ob šolskih potrebščinah in verskih pripomočkih povezan z dvojezičnimi farami, ki pod svojo streho varujejo in spodbujajo posebno slovensko duhovnost v koroški Cerkvi.

1991
Skok iz pritličja v 2. nadstropje, tja, kjer 20 let nazaj z vrstniki delim skupno spalnico. Prav v tej sobi sedaj sedim za pisalno mizo Slovenskega delovnega odbora Katoliške akcije. Sprva pri Katoliški otroški mladini, nato pri Katoliški prosveti in Referatu za žup­nijske svete, zatem pri Referatu za družino in v poslovodstvu Katoliške akcije, končno pa še pri Referatu za cerkveno glasbo in Referatu za drugojezično pastoralo v krški škofiji. Obširen in silno zanimiv svet skozi 35 službenih let.

Korenine
Kršna vas (vas krščenih) pod Goro sv. Heme kaže na prve kristjane na koroških tleh za časa rimskega imperija. Nekaj korakov na­prej hudičeva peč pobesnelega zlodeja, ki jo zaluča sem, potem ko ga potegne za kosmati nos prebrisana kmečka duša. Mogočna Peca, kjer drema Kralj Matjaž, in sv. Hema, ki v Slovenjah čuva podjunski svet, na vrhu gore pa največje zgodnjekrščansko romarsko središče v vzhodnoalpskem prostoru. Najstarejše relikvije na avstrijskih tleh ne­znane mučenice iz vzhodnoazijskega prostora iz prvega stoletja. Sv. Rozalija ob izviru zdravilne vode, na žegnanju pa krepko odmeva petje slovenskih pesmi pod tisočletno lipo. Od leta 2002 naprej vabi pot duhovnosti AD FONTES s svetopisemskimi sporočili od antičnega rimskega pokopališča in zelenih pašnikov do počitka ob vodi in čudovitih božjih del, križpotja in pogleda na nebo in zemljo, rajanja pod lipo in živih kamnov duhovne stavbe, k oznanjanju evangelija vsemu stvarstvu.

Zibelka
Živo si predstavljam, kako leta 1425 v mehkem praškem stilu izdelani kip potuje iz češkega kraljestva proti severni Italiji in se trmasta vola ustavita na Gosposvetskem polju. Škof Modest leta 757 na tem mestu postavi leseno Marijino cerkev in našim prednikom razlaga Božjo besedo v lepi slovenščini: »Tebe bože milostivi poručo vsa moja sloveč i moja dela i moje pomišlenje i moje sridtse i moje telo i moj život i moju dušu.« (Brižinski spomeniki III, 60–67) Mogoče je celo sam priča edinstvenemu obredu ustoličevanja plemenskega voditelja na knežjem kamnu. Sodobni trijezični križev pot koroškega umetnika Karla Vouka 100 let po usodnem plebiscitu spet vrača slovenščino v romarsko svetišče pri Gospe Sveti.

Slovenska streha
Streha združuje, varuje in omogoča, saj je »v hiši mojega Očeta veliko bivališč.« (Jn 14,2) Sinodalna Cerkev se spominja tisočletne poti slovenskega naroda v svojih vrstah in ima živo pred očmi rodove upanja, ki jim je sveta vera luč, slovenska beseda pa ključ do zveličavne narodove omike. Na trdem delu številnih rodov stoji krška škofija, skupna hiša, ki se brez slovenske osnove sesuje v prah. Spominja se Jezusovih besed in ne sega prenagljeno po rdečem pisalu, ko odloča o investiciji v potrebno avtonomno strukturo in v človeka, ženske in moške, ki so »vendar živi kamni, vgrajeni v duhovno stavbo.« (1Petr 2,5)
Pavel Zablatnik

Dragi Pavli!
Nekaj besed na začetku nove življenjske dobe.

S Pavlom me najprej povezuje petje, potem pa delovanje za slovenski jezik, za slovensko kulturo v koroški družbi, v Cerkvi in v javnosti – tudi na krajih, kjer morda ni (več) vidna in zaznavna na prvi pogled. Prijateljstvo z njim se je razvilo postopoma in gotovo zaradi njegove odprtosti, s katero stopi do človeka in se zna osredotočiti na bistvena družbena in človeška vprašanja. Pogovori z njim so večkrat zabavni in polni humorja, a nikdar plehki. Vesel sem, da sem ga bolje spoznal ob raznih srečanjih in skozi raznovrstno sodelovanje. Kakor je večkrat med koroškimi Slovenci: nekako se vsi približno poznamo med seboj, zanimivo pa postane, ko se to poznanstvo poglobi. V tem smi­slu sem vesel, da sem tebe, dragi Pavel, lahko spoznal kot prijatelja in ti želim vse dobro za naprej.
Martin Kuchling,
poslovodja Krščanske kukturne zveze

Spominjam se Pavlijevega telefonskega klica pred 15 leti s prošnjo, naj sprejmem vlogo predsednice Katoliške akcije. Odločno odklonim in ne računam na Pavlijevo vztrajnost.
Pavli je obdarjen s številnimi talenti. S srcem živi za laično organizacijo K. A., z gorečnostjo uresničuje ideje, z izjemno energijo razvija že vpeljane projekte, z nepopisnim navdušenjem in motivacijo nagovarja in podpira laike v prepričanju, da so prav oni soodgovorni in neprecenljivi stebri K. A. Mnoge ljudi v naši Cerkvi prav on spodbuja in jih navdušuje za vstop v Akcijo, da bi tako lahko posredovali Božje izročilo svetu.
Pavlija odlikuje to, da je na poklicni poti s srčno vnemo prižigal ogenj ljudem, katerim je ta že ugašal, pri tem pa časa ni meril v urah. Kot moj osebni mentor je vselej optimistično sledil zastavljenim ciljem. Mnogo dragocenih sadov je na njegovi poti zraslo iz semen, ki jih je sejal na raznih področjih. Zasidran v narodni zavesti je znal prikazati slovensko besedo kot bogat zaklad tudi med nemško govorečimi, navduševal je kot izvrsten kantor in nenehno zalival drevo Katoliške akcije z nasmehom ter z dobro, a trdno voljo. Tako je skrbel za močne korenine. Gradil je na temeljih Vinka Zwittra, ki mu je bil vzor.
Danes, ko Pavli odhaja v zasluženi pokoj, se zahvaljujemo za vso njegovo prizadevnost za dobro sožitje in vztrajnost v prid rasti naše dvojezične Cerkve.
Dragi Pavli, želimo ti vse dobro! Naj se ti v tvojem prostem času uresničijo tudi tvoje skrite želje. Prepričani smo, da nam boš s svojo predano ljubeznijo do cerkvenega dela tudi v bodoče rad še kdaj priskočil na pomoč in te obenem tudi prosimo, da nam stojiš ob strani pri raznih projektih.
Ani Boštjančič,
predsednica Katoliške akcije

Ko si v Kančevcih ... v dobrem duhu zaživiš. Tako pravi eden od verzov himne iz Kančevcev, kjer si, dragi Pavel, desetletja organiziral počitnice za slovenske družine. Tam si združeval mnogo tega, kar ti je pomembno: slovenski jezik, vera v Boga, sproščenost in druženje, povezovanje Koroške s Slovenijo, sprehodi in šport, molitev in petje, veliko petja. Posebej rad si v Kančevce sprejel osebe s posebnimi potrebami, saj je zate inkluzija srčna zadeva in vsako življenje čudež. Znaš odstirati svet vsake osebe z željo, da se na svoji poti življenja razvija kot nezamenljiva osebnost. Z vsem navdušenjem si se zavzemal za Katoliško akcijo, ki postavlja v središče svojega poslanstva človeka z zavedanjem, da je prav človek pot Cerkve. Hvala ti za nepozabne počitnice v Kančevcih, za vsa skupna razmišljanja za Novoletno srečanje, da si vedno (in da še boš) rad pisal za Nedeljo, za vsakoletne šmarnice pri Gospe Sveti in tudi za to, da si bil presenečenje na mojem tečaju slovenščine v Tinjah. Posebej hvala za vsa druženja s tvojima prisrčnima in iskrenima hčerkama Marino in Romano. Vse dobro, veliko veselja in obilo Božjega blagoslova v več kot zasluženem pokoju. Kolikor te poznamo, ne boš počival, ampak še naprej – zdaj seveda z manj stresa – vnašal svoje talente za dobro celotne škofije in narodne skupnosti.
Mateja Rihter,
glavna urednica Nedelje

Sadovi

• »Skrinjica želja« ustvarjalna moč igre v družini
• »Skupaj lažje rastemo« slovenski teden za družine v Kančevcih in oddih za družine na otoku Pašman
• »Pridite in poglejte« leto srečanja ob vstopu v novo tisočletje
• »Bog pri nas doma« pripomoček za družino, faro in šolo ter 24 spodbud za praznovanje cerkvenega leta v družini
• »Jubilejno leto slovenske Cerkve na Koroškem« 100 let Sodalitete, 80 let Nedelje, 50 let Dušnopastirskega urada in 40 let Katoliške akcije
• »Ritem prihodnosti« utrip slovenske Cerkve na Koroškem – Rebrca, Št. Lenart pri sedmih studencih, sv. Hema pri Globasnici, Radiše, Šmarjeta v Rožu, Žitara vas, Šmihel, Bilčovs
• »Med kljukastim križem in rdečo zvezdo« razstava in diskusijska razprava o oblikah sodobne kulture spominjanja
• »Iniciativa Hlipovčnik« odpor v Selah med 1938 in 1945. Spomenik Oman & Čertov, 42 žrtev nacizma. Brigitte Entner, znanstvena študija »Kaj človek vse doživi/Was der Mensch alles erlebt«
• »Vizionar in sejalec« dr. Vinko Zwittrer, zbornik o narodnem buditelju in ustanovitelju Slovenskega delovnega odbora Katoliške akcije
• »Zgodba stoletja« dr. Angela Piskernik, spominsko obeležje koroško-slovenske znanstvenice v Celovcu
• »Kultura spominjanja v Škofijski hiši« Vinko Poljanec, primer za koroško pozabljivost
• »Novoletno srečanje v Tinjah« narodna in duhovna moč treh Slovenij
• »Slovensko romanje h Gospe Sveti« vsako leto slovesna šmarnična pobožnost s petimi litanijami
• »Upaj si!« moč ustvarjalnosti prenavlja svet
• »Kruh in …« naš vsakdanji kruh v taki in drugačni obliki
• »12 spodbud za dvo- in večjezične družine« stvarnost, ki odpira nove možnosti in izzive
• »Projektni zbor pevk in pevcev« duhovna pesem povezuje dvojezično Koroško
• »Duhovne misli na radiju« jutranje duhovne iskrice iz Podjune, Roža in Zilje
• »Sonce in zlati smeh« trenutki inkluzivnega srečanja v domu za starejše