Po poteh izseljenih družin
Kulturno prosvetno društvo Šmihel je v zadnjih treh letih s projektom »skupno na poti« iskalo sledove izgnanih družin ter civilnih žrtev nacizma v fari Šmihel in občini Bistrica pri Pliberku.
»Srečni smo bili, da smo se vrnili.« S temi besedami je pozdravila zadnjo nedeljo Milka Grebenjak, pohodnike na Pavličevi kmetiji na Kotu v občini Bistric pri Pliberku. Milka Grebenjak je bila stara tri leta, ko so nacistične oblasti 14. aprila 1942 nasilno izgnale 8-člansko družino s kmetije in jo odvedle v nemško taborišče Hesselberg. Kot večina izseljenih družin so se tudi Pavličevi vrnili meseca julija 1945 na opustošeno in izropano kmetijo.
Kulturno prosvetno društvo Šmihel je v zadnjih treh letih s projektom »skupno na poti« iskalo sledove izgnanih družin ter civilnih žrtev nacizma v fari Šmihel in občini Bistrica pri Pliberku. V nedeljo, 26. aprila 2026, je pot vodila pohodnike k petim izseljenim družinam na Kotu in v Podkraju. Na pobočjih Pece se nahajajo velike kmetije Pavlič, Štern, Udrant, Gradišnik in Brdnik. Od tam so nacisti nasilno pregnali skupno 33 oseb. Priča časa Milka Grebenjak in potomci izgnanih družin so pripovedovali o travmatičnih dogodkih, ki so doleteli njihove družine. Pripovedovali so o strahu, ponižanju, zapostavljanju in prepovedi slovenske besede. Pretresljiv dogodek je pripovedoval Vinko Turk p.d. Štern, ko je njegova mati na skrivaj, v temi odhajala iz taborišča, in pri kmetu prosila za mleko, »da smo otroci preživeli huda leta izseljeništva.« Vsaka družina pod Peco je doživela nasilje in pregon na svoj način. Vsem pa je skupno strašno zlo, ki se je zgrnilo na vse člane družine, od najmlajšega dojenčka do priletne babice. Nasilno zapustiti ljubljeno domačijo, na kateri so živeli srečno, s svojim delom zaznamovali pokrajino in s svojim načinom življenja – verskim in narodnim – oblikovali družbo, je ostal kot neizbrisen dogodek, ki še danes spremlja priče in potomce. Nedeljski pohod je bil spoštljiv spomin vsem izseljenim družinam pod Peco, predvsem pa njihovim potomcem, ki z gospodarsko razgledanostjo in pogumom skrbijo za svoje gorske kmetije in se v ljubeznivem spoštovanju spominjajo svojih prednikov. Usodo družin je pohodnikom, z izbranimi besedili in prisrčnimi pogovori na kmetijah približala Marica Kušej.