Organisation / Organizacija

Nedelja

Po oranju tudi bogata žetev

Nova besedila ob 250-letnici rojstva Andreja Šusterja Drabosnjaka

Drabosnjakovo besedilo (Gotthardt)
Drabosnjakovo besedilo (Gotthardt)

Jubilejna 250. obletnica rojstva koroškega bukovnika, ljudskega dramatika in pesniškega ustvarjalca Andreja Šusterja Drabosnjaka naj bo povod in spodbuda, da končno dobi svoje zasluženo mesto v slovenski literarni in kulturni zgodovini. Zelo jasno je bila izražena ta želja na spominski slovesnosti »eniga poredniga paura u Korotane« v Tischlerjevi dvorani v Slomškovem domu v Celovcu. Na tej slovesnosti so bili predstavljeni tudi nagrajenci literarnega natečaja, ki ga je prvič razpisalo Slovensko prosvetno društvo Drabosnjak na Kostanjah.

Zbrane na spominski slovesnosti v četrek, 29. 11. 2018, je pozdravil predsednik SPD Drabosnjak na Kostanjah Ernst Dragaschnig. Na kratko je orisal življenjsko pot Andreja Šusterja Drabosnjaka, ki je kot kmet zaoral močno tudi v slovensko slovstvo s svojim dramskim in literarnim delom. V času svojega življenja ni požel kakšnih priznanj za to, kar je pisal, temveč se je ukvarjal z vsakdanjimi težavami, ki se pojavljajo na kmetiji. Kot 25-letni je prevzel od očeta kmetijo in je le s težavo preživljal svojo veliko družino z enajstimi otroki. Na stara leta je Drabosnjak zašel v dolgove in izgubil svojo kmetijo. Tega »poredniga paura u Korotane« pa se četrt stoletja po njegovem rojstvu slovenski narod spominja zaradi tega, ker so se med ljudstvom ohranila njegova besedila. Knjig takrat ni bilo, ljudje so njegove rokopise prepisovali. V preteklih desetletjih so našli še nekatere Drabosnjakove rokopise. Med temi, ki so jih našli, je bil tudi Pavle Zablatnik, ki je na začetku prireditve o njem spregovoril s tonskega dokumenta, ki je bil posnet leta 1968. Vedno močneje je v zadnjem času postalo tudi upanje, da morajo nekje biti še trije rokopisi. Ernst Dragaschnig je Drabosnjaka zbranim predstavil tudi takole: »Po ljudskem izročilu je Drabosnjak tudi zdravil ljudi in živino, popravljal ure in poslikaval panjske končnice. Ljudje so tudi radi poslušali njegova prerokovanja.« Drabosnjakova dediščina živi po zaslugi Janeza Lesjaka tudi v Slovenskem kulturnem društvu Drabosnjak in v Drabosnjakovem domu, v katerem je urejen Drabosnjakov muzej.

Slavnost je glasbeno olepšala skupina Svrž (Gotthardt)
Slavnost je glasbeno olepšala skupina Svrž (Gotthardt)

Zbrane je pozdravil predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof. Spregovoril je o Drabosnjakovem posebnem daru »pisanja rajmov«. »Bil je bukovnik, ljudski dramatik in pesnik, med nami pa je najbolj znan po svojih ljudskih igrah. Napisal je tri nabožne ljudske igre: Pastirsko igro, Komedijo o izgubljenem sinu in Pasijon.« Opozoril je na Drabosnjakove igre, ki so bile vedno znova uprizorjene in izredno odmevne. Na Koroškem so jih uprizarjale med letoma 1980 in 1990. Krištof je opozoril tudi na še tri izgubljene oziroma doslej še neodkrite Drabosnjakove rokopisne igre, ki jih omenja literatura. To so: Igra o Egiptovskem Jožefu, Igra o Adamu in Igra o bogatem možu.

Herta Maurer-Lausegger (Gotthardt)
Herta Maurer-Lausegger (Gotthardt)

Herta Maurer-Laussegger je v svojih mislih o pomenu Andreja Šusterja Drabosnjaka v slovenski kulturni zgodovini poudarila tudi naslednje: »Bil je preprost, jezikovno-kulturno zaveden človek, ustvarjalec ljudskega slovstva, bil je prirejevalec in prevajalec slovenskih oz. nemških predlog, ki jih je skušal približati okusu in potrebam domačega, slovensko govorečega prebivalstva. S širjenjem slovenske besede v pisani in govorjeni obliki je skrbel za kontinuiteto pisne tradicije in ohranjanje slovenščine na južnem Koroškem.«

Matija Ogrin (Gotthardt)
Matija Ogrin (Gotthardt)

Matija Ogrin je zbranim orisal, kako nastaja kritična izdaja zbranih Drabosnjakovih del, ki jo pripravljata Inštitut za slavistiko celovške univerze (AAU) in Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani (ZRC SAZU). Naloga take kritične izdaje je, pripraviti izvirno besedilo tako, da se lepo bere. Rokopis s popravki je mogoče le težko brati, prav tako je treba iz različic rokopisov narediti enega samega. Ogrinova želja je, da bi še več Drabosnjakovih »besedil priplavalo na dan, saj so to dokumenti naše narodne kulture«.

Nagrajenci natečaja Ruhdorfer, Feinig in Kanzian, levo predsednik SPD Drabosnjak Dragaschnig (Gotthardt)
Nagrajenci natečaja Ruhdorfer, Feinig in Kanzian, levo predsednik SPD Drabosnjak Dragaschnig (Gotthardt)

Drabosnjakov večer je bil tudi v znamenju novih besedil. SPD Drabosnjak je razpisalo literarni natečaj z geslom »Kako bi pisal Drabosnjak danes«. Med prispelimi besedili so bila nagrajena tri besedila. Prvo nagrado je prejel Rezka Kanzian za pesmi »marsikdo«, drugo nagrado je prejel Stefan Feinig za dramsko besedilo »vpogled nebesnega svoda«, tretjo pa Luise Ruhdorfer za svoje izbrane »rajme«. Nagrajence je predstavila Monika Wieser-Zeichen. Majhna gledališka predstava se je zbranim ponudila z branjem nagrajenega dela. Iz avtorice Rezke Kanzian je v trenutku postala igralka.

Alex Schsuter je recitiral Drabosnjaka. (Gotthardt)
Alex Schsuter je recitiral Drabosnjaka. (Gotthardt)

Svoje igralske in recitatorske sposobnosti je zbranim predstavil tudi Alex Schuster, ko je recitiral Drabosnjaka. »Rajmi od mlinarjev« in »Ena žavba« to je bilo, kot bi prihajalo s kakega svetovnega odra. Prijeten je bil pevski nastop nekdanjih igralcev Pastirske igre Hanzija Lesjaka, Hanzija Stickra in Stefana Ressmanna. Vokalna skupina Svrž je lepo zapela v dvorano, v kateri je bila ta večer predstavljena še nova knjiga Andreja Šusterja Drabosnjaka »Parodije in satirične pesmi«.