Ivan Cankar (1876–1918)

Ivan Cankar se je rodil 10. maja 1876 na Vrhniki kot osmi izmed dvanajstih otrok v skromni družini. Oče Jože je krojač, mati Neža pa močna in požrtvovalna žena. Prav lik matere ostane ena najglobljih podob v njegovem ustvarjanju. Otroštvo ni lahko. Družina pogosto živi v pomanjkanju, vendar mladi Ivan zgodaj pokaže izredno nadarjenost za učenje in jezik.

Osnovno šolo obiskuje na Vrhniki, nato odide v Ljubljano, kjer obiskuje realko. Tam se sreča z mestnim življenjem, novimi idejami in literaturo. Že kot dijak piše prve pesmi in črtice. Leta 1896 se preseli na Dunaj, ki postane eno ključnih mest njegovega življenja. Na začetku študira tehniko, pozneje slavistiko, a študija ne dokonča. Veliko pomembnejše od predavalnic je zanj literarno in družbeno okolje velikega mesta.

Na Dunaju nastanejo številna pomembna dela. Cankar opazuje socialne razlike, revščino delavcev, napetosti med bogatimi in revnimi ter položaj malega človeka. V svojih delih ostro kritizira hinavščino, krivico in prazne besede oblasti. Hkrati pa izredno občuteno piše o človeški bolečini, hrepenenju in dostojanstvu.

Leta 1899 izda zbirko Erotika, ki vzbudi veliko pozornosti. Sledijo dela, ki danes sodijo med vrh slovenske književnosti: Na klancu, Hiša Marije Pomočnice, Hlapci, Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Kurent in številne črtice. Njegov jezik je bogat, živ in natančen. Zna biti nežen, ironičen ali neusmiljeno kritičen.

Cankar ni le pisatelj, temveč tudi javni intelektualec. Zanimajo ga politika, narodna vprašanja, socialna pravičnost in odgovornost posameznika. Zaradi svojih stališč večkrat povzroča odpor, a prav s tem pokaže pogum in neodvisnost.

Po vrnitvi z Dunaja živi nekaj časa v Ljubljani in drugod. Zadnja leta zaznamujejo bolezen, vojna in notranja izčrpanost. Umre 11. decembra 1918 v Ljubljani, star komaj 42 let.

Ivan Cankar ostaja izjemno aktualen tudi danes. Ker ni pisal le o svojem času, ampak o človeku. O njegovi stiski, ponosu, slabostih in upanju. Zato njegove besede še vedno govorijo sodobnemu bralcu.

Lojze Wieser o Ivanu Cankarju

»Zakaj je Cankarja treba prevajati v nemščino, je zame pravzaprav jasno. Zato, da ga tudi svet onkraj Karavank in v nemško govorečem prostoru spozna, če je že večji del svojega življenja preživel v Ottakringu na Dunaju. Začel je pisati s sedemnajstimi leti, od leta 1896 do leta 1909 je preživel na Dunaju. Tu je ustvaril večji del svoje literature. V starosti 43 let je zapustil svet in nam obilo nenavadne, osuple in privlačne literature.

Da je Cankar še danes sodoben, potrjuje že njegova pot skozi evropski prostor. Njegova dela v prevodu so izhajala že na začetku 20. stoletja v najrazličnejših revijah v Pragi, Zagrebu, na Dunaju in v Ljubljani. Vsa njegova dela v originalu so bila tiskana pri Schwendtnerju, najznamenitejšem založniku tedanjega časa v Ljubljani. Tako po tematiki, po slogu in po načinu pripovedi je bil ustvaril slovensko moderno.

Kar ga naredi zanimivega tudi po 150 letih, je predvsem to, da je znal pisati o človeku. Peter Scherber, ki je prvič zbral in izdal Cankarjevo kratko prozo v prevodih (Wieser, 2023) od leta 1897 do leta 1920 je zapisal, da je bil Cankar »verjetno najpomembnejši prozni pisatelj med Slovenci 20. stoletja«. Umrl je leta 1918, pri rosno mladih 43 letih. Začel je pisati poezijo, a se je kmalu preusmeril k prozi. Norbert Schreiber, nekdanji urednik pri Hessicher Rundfunk, je o Cankarju zapisal: »Človek se popolnoma prepusti besedilu, prevzame ga izbira besed, iznajdljivi dialogi (...) Ni junakov, temveč navadni ljudje, otroci, invalidi, ekscentriki in marginalizirane osebnosti iz meščanskega in podeželskega sveta, celo žival.« Prav zato ostaja sodoben, ker piše o ljudeh, ki jih srečujemo tudi danes.

Literatura, ki želi ostati živa tudi čez desetletja ali stoletja, mora človeka predramiti. Če sledimo Franzu Kafki, nas mora literatura prebuditi kot »udarec v lobanjo«, da nas izvleče iz nesreče. Knjige morajo biti boleče, ki »grizejo in bodejo«, podobno kot globoka izguba. (Kafka leta 1904 v pismu Oskarju Pollaku). Tako naj velja tudi danes.

Za vse bralke in bralce, ki se hočejo s Cankarjem soočati, še tole priporočilo: Vesna Mikolič, Ali bereš Cankarja? – Slovenska matica

Naj zaključim s Cankarjem samim: »Lahko bi hodil brez roke, brez očesa, da, celo brez nosa bi se dalo živeti ... A kadar človek nima prepričanja, tedaj je samo še senca brez telesa, knjige brez vsebine ...« (Ivan Cankar, O človeku, ki je izgubil prepričanje)

Cankarjevo leto 2026

Leto 2026 je v znamenju 150-letnice rojstva Ivana Cankarja, zato so v Sloveniji to leto razglasili za Cankarjevo leto s številnimi kulturnimi, literarnimi in spominskimi prireditvami. Ob jubileju se Cankarja spominjamo tudi v Avstriji, predvsem na Dunaju, kjer je pisatelj živel in ustvarjal pomemben del svojih del. V maju bodo tako na Dunaju in na Vrhniki potekali Cankarjevi dnevi, ki povezujejo znanost, umetnost, spomin in sodobno razumevanje njegove dediščine.

Cankarjevi dnevi 2026 na Dunaju

Dunaj je biografsko osrednje mesto v življenju Ivana Cankarja. Tam je živel med letoma 1896 in 1909 ter napisal velik del svojega najpomembnejšega opusa. Zato najpomembnejši avstrijski jubilejni dogodki leta 2026 potekajo prav na Dunaju.

Ponedeljek, 4. maj 2026: Odprtje Cankarjevih dni

V ponedeljek, 4. maja, ob 19. uri na Dunaju poteka uvodni večer Cankarjevih dni. V ospredju je literarno-glasbeni program, posvečen romanu Hiša Marije Pomočnice. Večer združuje branje besedil, uvod v Cankarjevo delo, glasbeno spremljavo ter pogovor o Cankarju kot dunajskem avtorju. Pomen dogodka je v tem, da Cankarja predstavi kot socialno-kritičnega pisatelja in kot avtorja, ki ga močno zaznamuje dunajsko obdobje.

Torek, 5. maj 2026: Literarni sprehod

V torek, 5. maja, poteka literarni sprehod po Dunaju. Začetek je pri spomeniku Marije Terezije. Udeleženci obiskujejo kraje, kjer je Ivan Cankar živel, pisal ali jih literarno omenjal.

Program vključuje njegove dunajske naslove, kavarniško kulturo ter delavske četrti, kot je Ottakring. Sprehod vodijo literarni posredniki, zgodovinarji in raziskovalci Cankarja.

Posebnost dogodka je pogled na Cankarja kot evropskega mestnega avtorja, ne le kot nacionalni simbol.

Sreda, 6. maj 2026: Mednarodni znanstveni simpozij

V sredo, 6. maja, poteka na Univerzi na Dunaju mednarodni znanstveni simpozij z naslovom Kritika življenja kot vsebina in namen umetnosti.

Razprave obravnavajo Cankarja in moderno, socialno kritiko v njegovem delu, Dunaj kot literarni prostor, Cankarja med narodno kulturo in Evropo ter aktualnost njegovih besedil danes.

Sodelujejo literarni zgodovinarji in raziskovalci iz Avstrije, Slovenije in drugih držav.

To je eden izmed intelektualno najpomembnejših jubilejnih dogodkov leta.

Četrtek, 7. maj 2026: Filmski večer

V četrtek, 7. maja, poteka v kinu Top Kino filmski večer. Predvajajo film Cankar režiserja Amirja Muratovića.

7.–10. maj 2026: 36. Cankarjevi dnevi na Vrhniki

Vrhnika je rojstni kraj Ivana Cankarja in osrednje prizorišče jubilejnega leta 2026.

Četrtek, 7. maj 2026: Predstavitev knjige

V četrtek, 7. maja, poteka ob 19. uri v Galeriji Cankarjevega doma predstavitev knjige izbranih Cankarjevih krajših besedil Prehodil sem svojo njivo.

Petek, 8. maj 2026: Šolska in mladinska srečanja

V petek, 8. maja, potekajo na Vrhniki srečanja šol, povezanih z imenom Ivana Cankarja.

Program vključuje srečanja učencev, gledališke nastope, recitacije, tekmovanja ter ustvarjalne delavnice pisanja.

Sobota, 9. maj 2026: Mestni praznik in kulturni program

V soboto, 9. maja, poteka v okviru programa Cankar praznuje javni kulturni dan.

Predvideni so koncerti, branja, družinski program, ulična kultura ter vodeni ogledi po Vrhniki. Dogodek povezuje Cankarjevo dediščino z vsakdanjim življenjem mesta.

Nedelja, 10. maj 2026: 150. rojstni dan – osrednja slovesnost

V nedeljo, 10. maja, na dan rojstva Ivana Cankarja, poteka v Cankarjevi spominski hiši glavno praznovanje jubileja.

Program vključuje dan odprtih vrat, prost vstop, vodstva po rojstni hiši, rojstnodnevno praznovanje s torto, slavnostne govore in kulturni program.

To je simbolno osrednji jubilejni dan v Sloveniji.