Organisation / Organizacija

Nedelja

»Petje je del mene«

Oseba v žarišču: Katarina Hartmann

Katarina Hartmann je pevka in igralka. Pa še mnogo več: je tudi komponistka, mentorica na Tednu mladih umetnikov na Rebrci, pesnica. Rada tudi fotografira in nadvse rada ima svojo družino.

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Katarina Hartmann (foto: Rihter)

Delo v umetniškem poklicu, če si samostojen, je vedno izziv, v času korone pa je izziv še toliko večji. Kljub temu se Katarina Hartmann ne pritožuje, ampak se trudi v vsaki situaciji najti kaj dobrega. »Januarja sem mislila: to bo super leto,« se spominja. Načrtovanih je bilo veliko produkcij, v katerih sodeluje. Potem pa je prišlo vse malo drugače. Ko se je življenje umirilo, si je vzela čas zase: »Vzela sem si čas za glasbo, veliko novega sem ustvarila, pisala sem pesmi.« Med njimi tudi krasno pesem: Die Welt steht still (Svet miruje). Veseli se zelo dobrih odmevov. »Rada fotografiram in ko sem šla s fotoaparatom po Dunaju, je bilo nenavadno, da je bilo vse prazno, ko vemo, kako poln je Dunaj. Včasih sem videla koga, ki je gledal skozi okno. Tako je nastala ta pesem, ko v mestu slišiš samo veter. In ko prideš do miru,« pripoveduje. V tem času je veliko ustvarila na glasbenem področju, ob tem pa se je lotila tudi zanimivih projektov, sama je prebelila dnevno sobo, nato sta s prijateljem prebelila še kuhinjo. V času zase je bilo tudi več časa za branje in kuhanje. Želja, da bi naredila svoj album, je postala še večja. Našla je glasbenike za kitaro, klavir, bas, tolkala, violino in čelo. Štiri pesmi so že posneli v studiu. Poleti je igrala v predstavi Piranhas im Wasserbett v Celovcu, jeseni pa jo čakajo nastopi v celovškem Mestnem gledališču v predstavi Servus Srečno Kärntenpark, gledališkem projektu, ki ga vodi Bernd Liepold-Mosser in se navezuje na 100-letnico plebiscita.

Veselje do kulture jo spremlja od malih nog. »Ko smo bili majhni, smo z mamo in atijem vedno peli. Potem sem pela v zboru. Sploh si ne morem predstavljati kaj drugega, kot da stojim na odru. Velikokrat sem šla zraven z atijem, ko je imel koncerte z zborom. To je del mene.« Poleg petja so tudi lutke njena strast. Najprej je igrala pri Mi smo mi, sedaj pa piše glasbo za predstave Mladih Celovčanov pri Slovenskem kulturnem društvu Celovec. Glasbo ustvarja tudi na Tednu mladih umetnikov na Rebrci. Letos je imela čas, da je spet lahko bila mentorica glasbene delavnice. »Ta teden mi da čisto novo energijo. Pridejo ideje, pišem glasbo za skupine in tudi zase.«

»Ko smo bili majhni, smo z mamo in atijem vedno peli. Potem sem pela v zboru. Sploh si ne morem predstavljati kaj drugega, kot da stojim na odru. Velikokrat sem šla zraven z atijem, ko je imel koncerte z zborom. To je del mene.« Katarina Hartmann

Katarina Hartmann je ustanovila skupino Hartmann'ce, v kateri poleg nje prepevajo še njene sestre Mihaela, Simona in Natalija. Med seboj so zelo povezane. »Najprej smo bile tercet. G. Ropitz je za nas pisal pesmi. Bila sem stara okoli 13, 14 let, ko sem se začela ukvarjati z Milkino poezijo. Usedla sem se h klavirju in uglasbila njene pesmi. Nužej Tolmajer me je nagovoril, da bi pele na Koroška poje. To je bil naš prvi nastop kot tercet Hartmann. Potem je z nami začela peti tudi Natalija. Iskale smo ime. Marsikdo nam je rekel Hartmann'ce, pa smo kar to ime obdržale. Posnele smo tudi zgoščenko« in tako z glasbo ohranjajo spomin na Milko Hartman, ki je Katarinina prateta, teta od očeta.

Strast do glasbe je zelo velika. »Kot igralka nisem na odru kot Katarina, če pa pojem, sem jaz na odru, to je spet svoj svet, spet nekaj drugega.« Z vsemi svojimi talenti je bila Katarina Hartmann letos predstavljena v knjigi Karlheinza Fessla doma/daheim. »Zelo me veseli, da sem del tega projekta.« Po knjigi bo sledila še razstava, verjetno jeseni. Jeseni pa pripravlja Katarina Hartmann še nekaj posebnega. Miha Kristof-Kranzelbinder bo skupaj z njo bral pisma iz taborišč in iz Freisler procesov, večer pa bosta Katarina in Tonč Feinig glasbeno oblikovala s slovenskimi domačini pesmimi. Ta večer je njena srčna želja, ker je bil tudi njen dedek v taborišču.

Tako v umetnosti povezuje Katarina Hartmann preteklost s sedanjostjo in prihodnostjo. In ima še veliko kreativnih idej.

Mateja Rihter