Na pepelnično sredo, 26. februarja, bo škof Jože Marketz ob 19. uri v celovški stolnici prvič obhajal liturgijo na pepelnico in podelil pepelnični križ. Pepelnično liturgijo bo glasbeno sooblikoval stolni zbor pod vodstvom Thomasa Wasserfallerja z mašo »Missa choralis« Augustinusa Franza Kropfreiterja, na orglah bo igral Klaus Kuchling.

Umetniška inštalacija »Lestev v nebesa«. Kot je že tradicija, se na pepelnično sredo začenja projekt »Umetnost v stolnici«, letos je v znamenju Lestve v nebesa. Do velike noči si lahko ogledate umetniško inštalacijo celovške grafičarke in slikarke Gertrud Weiss-Richter. Z velikim belim platnom pred oltarsko sliko umetnica navezuje na tradicijo postnih prtov.

Lestev v nebesa

Kako gledajo na post umetnice in umetniki, o tem se je mogoče prepričati vsako leto v celovški stolnici. Na pepelnično sredo se vsako leto začenja projekt »Umetnost v stolnici«. Letos je ta projekt v znamenju lestve v nebesa. Inštalacija je delo po zamisli Gertrud Weiss-Richter. Gre za belo prozorno blago. En del inštalacije zakriva kot stara oblika križa »tau« glavni oltar, drugi del pa je dvajset metrov dolgo blago, ki je obešeno pred oltar in se konično dviga proti stropu stolnice. Na blagu so v temnejšem belem tonu natisnjene linije, ki ponazarjajo kline lestev. Umetnica želi z različnimi belimi odtenki ustvariti mir za tiho razmišljanje pred tem postnim prtom. Smer razmišljanja je jasna: po tej lestvi do Boga. S tem je deloma zakrit tudi oltar in liturgijo zaznavamo kakor skozi pajčolan.

V nedeljo, 8. marca, ob 17. uri vabijo v celovško stolnico na umetniški pogovor z Gertrud Weiss-Richter.

Pepelnična sreda. S pepelnično sredo se začenja 40-dnevni velikonočni čas pokore kot priprava na velikonočno praznik, najvišji praznik v cerkvenem letu. Že v 4. stoletju je bil običaj, da se pripravljajo 40 dni na velikonočni praznik. Da se prej ob nedeljah niso postili, danes pri štetju 40 dni ne upoštevajo nedelj. Število 40 temelji na Svetem pismu, kjer to število velja kot »sveto število«. Število 40 se pogosto omenja v Svetem pismu in skoraj vedno označuje čas pokore, posta in molitve, potovanja in pričakovanja. Tako je na primer vesoljni potop potekal 40 dni, beg Izraelcev skozi puščavo 40 let, 40 dni je bil Mojzes na Sinaju, tako dolgo je tudi Elija hodil na goro. V Novi zavezi se je Jezus 40 dni postil v puščavi, njegov vnebohod in vrnitev k Očetu je bil 40. dan po veliki noči.

Obred s pepelom. »Zares, prah si in v prah se povrneš« se glasi stavek, ki ga spregovori škof, duhovnik ali diakon, ko deli križ s pepelom. Korenine tega obreda segajo nazaj v antiko. V antiki pepel ni bil samo znamenje minljivosti, temveč tudi čiščenja, saj so pepel uporabljali tudi kot pralno sredstvo in kot osnovo za pridelovanje mila. Danes je križ s pepelom hkrati tudi znak končnosti in minljivosti človeka, simbol čiščenja in tudi znak potrebe po spreobrnitvi.

Vijolična barva. Vijolična je barva postnega časa. Oltarne slike in križe v postnem času pokrivajo z vijoličnimi prti. Vijolična je tudi liturgična barva postnega časa. Prej je bila vijolična barva zelo dragocena, saj so jo pridobivali iz posebnega polža.

Postni prti. S pepelnično sredo je na Koroškem povezana posebna tradicija. Že več kot 1000 let po izročilu zakrivajo oltarje s postnimi prti. Prti naj s svojimi svetopisemskimi slikami pripravljajo na veliko noč. Vel kot polovica ohranjenih postnih prtov je na Koroškem. Najstarejši in največji ohranjeni postni prt je v Krki. Trenutno pa ga obnavljajo v delavnicah zveznega urada za spomeniško varstvo na Dunaju.