Organisation / Organizacija

Nedelja

Pepca Degen-Ferk razstavlja ikone

Podružnična cerkev sv. Helene polne tišine v gozdu nad Bilčovsom kot galerija

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Pepca Degen-Ferk razstavlja ikone (Nedelja)

Deske starih klopi šentalenske cerkve so material, na katerega je Pepca Degen-Ferk slikala ikone ali kakor jih sama imenovala »slike za dušo, ki mi dajejo moč, kažejo pot in delajo pogum«. Nekdanje cerkvene klopi je spremenila v ikone in nekatere teh ikon se vračajo v to cerkev.

Pepca Degen-Ferk je pripravila razstavo svojih ikon in jih ima razstavljene v cerkvi sv. Helene polne tišine v gozdu nad Bilčovsom. 28. maja je bilo odprtje razstave njenih ikon, ki bodo na ogled do 11. junija. Sama bo v podružnični cerkvici vsak dan od 14. do 17. ure.

Zelo mistično je v cerkvi, ugotavlja. Toka ni, najbolj svetlo tudi ne, vendar dovolj luči, ki zmore osvetliti ikone, ki jih je narisala v zadnjih letih. » V tej cerkvi sem že vedno želela razstavljati, predvsem ker ima luč v tej cerkvi svojo posebno mističnost.« Ker luč v cerkvi ni izdatna, se mora oko nanjo šele navaditi. »Treba bo natančno gledati in prav tako gledanje bo oko usmerilo na mnoge detajle v ikonah.« Tudi sama je prepričana, da bo v svojih ikonah zaznala kakšen nov odtenek, pravi, ko se šele pripravlja na razstavo. 12 manjših ikon bo razstavila in nekaj večjih. »V drugem prostoru bodo zame te ikone dobile druge barve.« To izkušnjo želi izkusiti sedaj, ko že več ko 40 let riše ikone. Vendar tega risanja je v zadnjem času vedno manj. Rada je tudi na vrtu in zelišča so njena strast.

Ko govori o razstavi, razmišlja, da želi svojo razstavno pot zaključiti. Na vprašanje: »A res zadnja razstava?« pa spet ni tako gotova. »Morda zadnja,« je negotova. Pa tudi ustvarjalna žilica še prav nič ne usiha. Prepričana je samo, da ikon ne bo več risala. »Mika me, da bi začela moderno slikati. Ne vem pa, kakšna bo pot.« Pri slikanju ikon je uživala tišino in ob risanju vsake ikone čutila veselje, če kaj raste, nastaja. In če je bila potem ikona končana, je včasih mislila: »To vendar ni mogoče, da sem to jaz narisala.« Pa je. Oglejte si razstavo njenih ikon v cerkvi sv. Helene nad Bilčovsom. Tam ni posebna le luč, tudi ikone so v tem kraju molitve, prošenj in zahvale dobile drug obraz. vg