V župnijski cerkvi v Kazazah je vedno češčenje z večerno sveto mašo sklenil novomašnik Matija Golob. Daroval jo je skupaj s številnimi duhovniki. Na koncu je podelil novomašni blagoslov.
Matija Golob, ki je bil poleg kapucina br. Ambroža Brezovška letos v Sloveniji posvečen za novomašnika, si je za svoje geslo izbral Jezusove besede: »Le eno je potrebno.« Prihaja iz župnije Šmartno pri Litiji. Odraščal je na kmetiji ob štirih starejših in enem mlajšem bratu. Že pri sedmih letih je napisal pismo, da bo duhovnik. »Jaz sem Matija, ko bom zrasel, bom duhovnik …« Poleg poklica kmeta je duhovniški poklic v družini Golob najpogostejši, saj je tudi Matijev starejši brat Martin duhovnik.

Janez Tratar je pozdravil zbrane vernice in vernike v Kazazah. Dejal je: »Molitev doživlja kot najpomembnejšo dejavnost v dnevu, redna molitev človeka spremeni. Tam, kjer je nemočen, dobi moč, tam, kjer ga je strah, dobi pogum. Kjer je ranjen, dobi mir. Kjer je doživel poraz, tam bo uspešen. Bog je vsemogočen. Kot najpomembnejšo nalogo za Cerkev in vse kristjane: ljudem pokazati, kako pridejo do osebnega dialoga in srečanja s Kristusom. Vendar lahko naprej dajemo samo to, kar sami doživimo.

Novomašnik Matija Golob se je razveselil povabila Jožeta Kopeiniga in je rad prišel v Kazaze. Dejal je: »Vedno se je najlepše srečati, če v svojo sredo povabimo tudi Jezusa Kristusa. Namreč on nas je imenoval prijatelje. Nezdružljivo je, da želimo biti Jezusovi prijatelji, po drugi strani pa se včasih ne trudimo biti prijatelji med seboj.« Bog je zvest in nas ljubi bolj, kot si mi včasih mislimo. Bog se je odločil za nas. »Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil.« Matija Golob verjame, da nam ljubezen Boga daje moč. »Daje nam korajžo in poguma, da v tej ljubezni živimo, delamo in na svetu nekaj ustvarimo. Brez njega ne moremo ničesar storiti. Danes nas Jezus vabi, da bi v svojem življenju vedno črpali moč iz njega. On je tista vinska trta, iz katere bomo mi, če bomo iz njega črpali moč za življenje, bogato obrodili. Lahko se vprašamo: Iz kje črpamo moč za svoje življenje? Ali črpamo moč za svoje življenje iz virov, ki so polni duha in moči, iz molitve, svete maše, Svetega pisma? Ali pa iz virov tega sveta, ki me bolj izčrpavajo?«

Gospod nas je izbral in izvolil, da bi obrodili sad in da bi naš sad ostal. Naš sad ostane, če svoje življenje izročimo v Božje roke. »Moj brat Martin mi je v novomašni pridigi rekel, naj se za Boga ne šparam. Mislim, da to pomeni, da svoje življenje popolnoma izročim v Božje roke.« Svoje razmišljanje pa je Matija Golob zaključil s spodbudo: »Ostanimo v Božji ljubezni in tako bodimo med seboj prijatelji. V tem znamenju smo lahko razpoznavni svetu in potem smo za ta svet veliko in prepričljivo pričevanje.«

Mateja Rihter