Organisation / Organizacija

Nedelja

Oseba v žarišču

Dorian Kristof: Fizikus v strmih skalah

Kolo je njegov stalni spremljevalec. Poti med stanovanjem, celovško univerzo, plezalno dvorano, študijem Agora opravi Dorian Krištof hitro, da mu preostane še dovolj časa za druženje s prijatelji.

Dorian Krištof (Opetnik)
Dorian Krištof (Opetnik)

Že vedno je Doriana Krištofa zanimala fizika. Po maturi in opravljeni civilni službi pri Rdečem križu se je odpravil v Ljubljano na študij fizike. »Ni bilo tako uspešno,« ocenjuje tisti dve leti, a našel je »gigantičen prijateljski krog«. In tako se je vrnil v Celovec, ljubljanski prijateljski krog pa je ostal. Vrnitev mu je olajšala služba, ki jo je dobil pri Radiu Agora. Delovni področje pri radiu je poznal, saj je že pred tem v poletnih mesecih pripravljal oddaje za radio. Posneti prispevek, ga zrezati in moderirati je pri velikih radijskih hišah v več rokah, pri Radiu Agora pa to po navadi naredi urednik sam. Za Doriana Krištofa je pri tem delu najpomembnejše, da si delovni čas lahko izbere sam. To mu pride prav posebej pri študiju angleščine in slovenščine na celovški univerzi. Tako ga danes poslušalci Radia Agora lahko poslušajo vsak petek kot moderatorja dopoldanske in popoldanske oddaje. Od lanskega leta je Dorian Krištof zaposlen kot urednik in skupaj z uredniškim timom pripravlja in skrbi, da je v »koroškem etru vedno svež veter«. Ena od glavnih težišč Radia Agora je prav v tem, »da dajemo glas tistim, ki ga nimajo, in poskrbimo za tiste ljudi in dogodke, ki jih drugi mediji ne pokrivajo. To se najbolj opaža pri večernem sporedu od 18. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V tem času ima nad 60 prostovoljnih sodelavcev priložnost, da pripravijo svoje oddaje. Šolski radio ali jezikovni tečaj. Dosti se tam govori o brezpogojnem temeljnem dohodku, o ženskih pravicah, obravnavajo se socialne teme – preprosto, vsak je povabljen, da v tem času pripravi prispevek.« V svoj spored pa vključuje Radio Agora tudi prispevke drugih svobodnih radijev. Obletnici 100 let republike Avstrije in 500 let mesta Celovec sta bili priložnost, da so si radiji izmenjavali prispevke in ju tako z zanimivi oddajami obeležili. V praznovanje leta obletnic se je vključil tudi Radio Agora, ki je meseca oktobra praznoval 20-letnico. Na praznovanju so se spomnili prvih piratskih začetkov, ko je radio oddajal na črno iz Italije. Danes odlikujeta radio koncept daljših prispevkov in pozorno izbrana glasba. »Glasbeni urednik in tehnik Dragan Janjus je sam glasbenik, veliko je potoval, živel nekaj časa v Ameriki in pozna glasbeno sceno kot malo kdo.« V dopoldanski oddaji Agora Obzorja je fokus na slovenski glasbi in njenih najnovejših izvajalcih. V oddajo Divan pa glasbeni mojster vključuje svetovno glasbo. Na vprašanje, koliko prostosti ima urednik Dorian Krištof pri vnašanju idej, pa kratko odgovori z da in ne. »Da« je zanj pomemben del njegovega dela, »ne« pa razloži takole: Ob koncu meseca pregledamo, kakšne tematske prispevke smo oddajali. Zastavili smo si cilj, da moramo določen kontingent raznovrstnih prispevkov uresničiti vsak mesec. Res je, da kultura prednjači. Ob tem želimo pripravljati tudi druge prispevke, kot sta npr. ekologija ali politika.

Dorian Krištof je v nekaterih svojih prispevkih ostal zvest fiziku. V oddaji »fizikus« gosti znane fizike ali pa se posveča astronomiji, kjer ga je posebno zanimalo, »kako se je Juno utiril v Orbit?« In še glasbena oddaja, ki jo pripravlja skupaj z Juretom Lazarjem. Na hitrosti »33 in tretjina obratov,« tako se imenuje tudi oddaja vsako prvo sredo v mesecu, vrtita stare plošče in pri tem uživata. Pri svojih moderacijah si je Dorian Krištof vzel za zgled moderatorje radia Ö1, »ki so stvarni in držijo tempo.« Tempo in razločnost govora si je Dorian Krištof pridobil na številnih seminarjih tako v Ljubljani kot v Celovcu.

Ponudbo slovenskih radijskih sporedov na Koroškem pa opiše kot pisano in raznoliko. »Vseeno kdaj vklopiš radio, če ni na sporedu Radio Agora, je pa na vrsti slovenski spored ORF. Vedno je kaj zanimivega. Čez dan je za koroške Slovence, od večera naprej pa še za vse druge,« opisuje podobo radijskih sporedov navdušeni plezalec. Plezanje je njegova strast. Vse svoje prijatelje je pridobil za vzpenjanje po strmih skalah. Pozimi so jim na voljo plezalne dvorane v Celovcu, poleti pa skale ob Vrbskem jezeru, v Lešah ali Kortah. Med svoje najboljše dosežke, šteje plezanje po skalah naravnega parka Paklenica na Hrvaškem.

Micka Opetnik