Iz Št. Jakoba v Rožu, točneje rečeno iz Št. Petra, prihaja Lena Krautzer. Že vse življene jo spremljata kultura in šport. Odraščala je namreč s petjem, igranjem inštrumenov in gledališčem ter nogometom. V rojstnem kraju se počuti zelo dobro in z njim povezuje otroštvo, prijatelje, prav tako naravo. Toda začnimo od začetka.

Po lepih letih v vrtcu in s prvim pridobljenim znanjem v ljudski šoli v Št. Petru je Lena Krautzer nadaljevala šolanje na Slovenski gimnaziji, kjer je tudi uspešno maturirala. Takoj po maturi je začela študirati na Pedagoški visoki šoli v Celovcu. Za ta študij se je odločila iz dveh razlogov. Na eni strani, ker se je v šoli počutila vedno dobro in je že od nekdaj hotela postati ljudskošolska učiteljica, po drugi strani sta tudi njeni teti in babica učiteljice. Na začetku je bila nad študijem zelo presenečena in ji je zelo ugajalo, potem pa je postalo naporno. Toda nikakor ji ni žal, da se je odločila za to pot. Pred razredom je najprej poučevala le v sekvencah po deset minut. Lena Krautzer se spominja, da je bila na začetku zelo nervozna, ker ni vedela, kako jo bodo učenci sprejeli. Toda od sekvence do sekvence je postajalo boljše. Študentka zadnjega letnika šolanja je med prvimi, ki bo zaključila nov sistem izobraževanja na Pedagoški visoki šoli. V sklopu študija se je pred mesecem odločila za študij v sklopu programa Erasmus plus na Finskem. S prijateljico sta mesec dni v finskem mestu Tempare, dve uri oddaljeno od Helsinkov, spoznavali drugačen sistem poučevanja. S hospitacijami in lastnim poučevanjem sta pridobili veliko novih izkušenj za prihodnjo pot. Bodoča ljudskošolska učiteljica opaža, da je na Finskem odnos med učenci in učitelji bolj sproščen in da pouk poteka manj strogo kakor pri nas. Lena Krautzer ima občasno tečaje slovenščine v Rožeku v vrtcu.

Že od malih nog jo spremljata kultura in šport. Izhaja namreč iz zelo glasbene družine, v kateri skoraj vsi pojejo. Lena Krautzer se spominja, da je že kot majhna začela prepevati z očetom. Začela je tudi igrati v tamburaški skupini in v gledališki skupini. S petjem je nadaljevala v ženskem zboru in cerkvenem zboru v Št. Jakobu, ki ga je že trikrat dirigirala, ko je bil oče službeno zaseden. Trenutno poje še v skupini šestih deklet, ki se je izoblikoval v prijateljskem krogu na Pedagoški visoki šoli in se imenuje »Herzklong«. Prijateljice se tedensko srečujejo na Brnci, kjer se pripravljajo na nastope.

Z nogometom je Lena Krautzer prav tako začela že kot majhna, ko se je igrala s sosedi na vrtu. Nekega dne jo je vprašala prijateljica, če bi se pridružila ekipi. Ker ni bilo ženske ekipe, sta se pridružili mladinski moški ekipi. Izoblikovala pa se želja po lastni ženski ekipi. Skupno s prijateljico sta začeli prepričevati druga dekleta in v Št. Jakobu je tako nastala ženska nogometna ekipa. Šentjakobčanke so začele tekmovati najprej v najnižji ligi. Začetek je bil zelo težek, se spominja Lena. Toda že v drugem letu je ekipi uspel podvig v višjo ligo. Zopet dve leti kasneje so celo imele možnost napredovati v drugo najvišjo avstrijsko ligo. Toda takrat se je ekipa razšla. Nekatere igralke so ostale, nekatere pa so se pridružile drugim ekipam v višjih ligah. Čeprav je ekipo v minulem letu zapustilo nekaj igralk, so Šentjakobčanke še naprej igrale in kljub temu osvojile naslov prvakinj. Z naslovom prvakinj v podligi so se Šentjakobčanke poslovile od nogometnih prvenstev. Igralkam, ki so še naprej hotele igrati, je bilo prepuščeno, pri katerem moštvu bodo nadaljevale nogometno pot. Ker je navdušena nogometašica, se je Lena letos pridružila ekipi iz Vajškre. Zdi se ji zelo škoda, da v njenem domačem kraju ni več ženske ekipe. Še naprej pa deluje kot trenerka za otroke do sedem let, ki jim hoče posredovati svoje znanje in veselje do nogometa.

Simon Rustia