Duet za narodov blagor: rešile nas bodo ženske, je bil naslov dvojnega intervjuja z Valentinom Omanom in Jankom Zerzerjem v Nedeljini prilogi pred nekaj leti. Ženske v narodni skupnosti prevzemajo vajeti. Brina Kušej in Hanna Novak sta predsednici Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem, Magdalena Novak je bila v času intervjuja še predsednica Kluba slovenskih študentk in študentov v Gradcu, Lucija Pfeifer in Elsa Logar sta predsednici Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju.

Kako dolgo ste že predsednice in kaj je za vas v tej vlogi pomembno?

Brina Kušej in Hanna Novak, KSŠŠK: Zdaj sva približno eno leto predsednici Kluba slovenskih študentk* in študentov* na Koroškem. Pri sejah in na splošno v klubu pa pravzaprav vsi delamo vse in se ne opazi, da bi bili midve predsednici. Gledamo, da vse skupno odločamo in ne delamo kakšnih razlik. Za naju je pomembno, da se v klubu vedno kaj dogaja. Zato vsak mesec skušamo z odborom ponuditi čim bolj raznolik program. Pomembno je bilo, ko sva postali predsednici, da spet organiziramo tedenska srečanja v klubu, ki so vsak četrtek. Včasih so na določeno temo, včasih pa se preprosto srečamo in se družimo. Prav tako je bilo pomembno spet organizirati zborovske vaje.

Magdalena Novak, KSŠŠG: Predsedništvo sem prevzela skoraj točno pred enim letom. Hotela sem se vključiti v klubsko delovanje in čeprav prej nisem imela izkušenj z delom v klubu, so mi klubaši zaupali kar vlogo predsedništva. Od vsega začetka sem bila polna idej, istočasno sem pa seveda tudi podedovala skrbi predsednikov in predsednic pred mano. Kako pritegniti nove študente v klub in kako imeti dovolj raznolik program, ki je (če mogoče) vsem všeč. Postala sem predsednica predvsem novega odbora, ki smo vsi bili polni idej za prihodnost kluba. Pomembno mi je bilo, da upoštevam mnenja in ideje celotnega odbora, medtem ko istočasno uresničujem svoje ideje in mnenja. Na žalost nam je življenje zunaj klubskih prostorov vedno spet vrglo kamne na pot, sigurno isto kot vsem klubašem pred nami. Zaradi tega sem pa še bolj ponosna na vse to, kar nam je prejšnje leto uspelo postaviti na noge.

Lucija Pfeifer in Elsa Logar, KSŠŠD: Predsedniško vlogo sva prevzeli decembra na občnem zboru, torej jo zdaj opravljava skoraj tri mesece. Pomembno nama je, da te vloge ni vidiva kot vodilne funkcije, temveč le kot zastopstvo kluba na zunaj – s celotnim odborom namreč vse odločitve sprejemamo skupaj. Klub ni samo prostor za rdečimi vrati, temveč ga sestavljajo osebe, ki prihajajo in delajo v njem – ta skupnost ga naredi to, kar je. Vsi_e klubaši_nje imajo svoje prednosti in slabosti, naloge in predvsem izkušnje. Med seboj se dobro dopolnjujemo, tako da se nikoli ne počutiva osamljeni pri zastopanju kluba.

Kakšna so glavna težišča Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem?

Brina Kušej in Hanna Novak: Glavno težišče kluba na Koroškem je z najinega vidika ohranjevanje slovenskega jezika med študirajočimi. Misliva, da je izredno pomembno slovensko govorečim študirajočim nuditi prostor, kjer se lahko pogovarjajo v prvi vrsti v materinščini. Seveda pa se zelo veselimo vsakega, ki pride, četudi ne zna slovensko.

Kakšna so glavna težišča Kluba slovenskih študentk in študentov v Gradcu?

Magdalena Novak: Po mojem smo v graškem klubu v zelo zanimivem položaju, ker je Gradec kot mesto zgodovinsko tesno povezan s slovenščino. Poleg koroških Slovenk in Slovencev ter Slovenk in Slovencev iz Slovenije imamo tudi štajerske Slovence in veliko drugih slovenskih organizacij, ki so aktivne v Gradcu. Zato je velik del klubskega delovanja sodelovanje s temi slovenskimi organizacijami, ki nas močno podpirajo. Seveda se težišča vedno spet spremenijo, odvisno od tega, kdo ravno aktivno sooblikuje klubsko delovanje. Ampak po mojem je nekaj vedno konstantno. Hočemo biti odprti in želimo izraziti dobrodošlico vsem ljudem, ki obiskujejo naše prostore. Hočemo imeti raznolik program, ki nagovori študentke in študente iz Koroške, iz Slovenije kot tudi Slovenke in Slovence, ki živijo v Gradcu. In seveda najbolj pomembno je, da ohranimo strukture, ki so jih prejšnji klubaši s trudom vzpostavili in jih tudi mi ohranimo za prihodne generacije.

Kakšna so glavna težišča Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju?

Lucija Pfeifer in Elsa Logar: V Klubu redno prirejamo razprave, predavanja, branja, koncerte in filmske večere v okviru serij različnih prireditvenih nizov, kot so »feministična pomlad«, »alternativna jesen« in »antifašistična zima«. Glavni težišči Kluba slovenskih študentk*študentov na Dunaju tako ostajata predvsem feminizem in antifašizem. Velik del našega dela je tudi sodelovanje z drugimi (manjšinskimi) organizacijami, predvsem veliko vlogo pri našem delovanju pa igra manjšinski aktivizem, saj se nam zdi pomembno, da je manjšina vidna tudi zunaj Koroške. Redno delamo tudi na nadaljnjem odpiranju in ohranjanju jezika, kot tudi kulture in umetnosti v njem.

Kaj še pripravljate letos?

Brina Kušej in Hanna Novak, KSŠŠK: V poletnem semestru imamo ponovno mnogo stalnic kluba. Ena izmed njih je pravljični večer za odrasle, ki bo 4. aprila, seveda pa tudi semsterending in še razne druge prireditve. Med drugim smo v klubu lahko pozdravili freestyle rapperja Urha Mlakerja in umetnika Stotka, ki je risal v živo. Jeseni pa se bo seveda odvijala ena naših glavnih stalnic, in sicer Slovenski dnevi. Decembra bomo imeli spet našo tradicionalno božičnico, kjer se srečajo vsi klubi in skupno praznujemo. Na vsak način boste lahko obiskali mnogo kulturnih prireditev, zabav, lahko se pa tudi udeležite zborovskih vaj.

Magdalena Novak, KSŠŠG: Od 14. marca naprej bomo imeli nov odbor in novega predsednika. Sama sem že radovedna, kaj bodo vse naredili. Med drugim imamo nove klubaše v odboru. Radovedna sem, kakšnih idej se bodo spomnili in kako bodo oblikovali naslednje klubsko leto.

Lucija Pfeifer in Elsa Logar, KSŠŠD: Letošnje leto je malo mirnejše kot prejšnje, saj smo imeli­_e lani pester program za proslavitev sto let ustanovitve Kluba. Letos ponovno pripravljamo prireditveni niz »feministična pomlad«, ki se razteza čez celotni poletni semester. Za zaključek študijskega leta pa sledi zdaj že skoraj tradicionalna ulična zabava – Mondšajngassenfešta. Jesenski in zimski program bomo natančneje splanirali­_e v teku leta. Velik projekt, ki se ga želimo lotiti letos, je tudi obnova klubskih prostorov, saj si prostor, v katerem preživimo večji del svojega časa, zasluži obnovo, da ga bomo lahko obiskovali_e še čim dlje. Predvsem pa si letos želimo malo oddahniti od lanskega leta in se skupaj zabavati. To pomeni, da bo 101. klubsko leto kot vsako do zdaj prijetno, družabno, predvsem pa aktivistično.

Pripravila: Mateja Rihter