Muzeji in galerije so v razstavnih prostorih pripravili nove razstave. Za bolj izostren pogled na razstavljena dela umetnic in umetnikov skrbijo tudi vodstva po razstavah. V Muzeju moderne umetnosti na Koroškem vodi po razstavah v slovenskem jeziku že nekaj let Mojca Grušovnik-Tratnig in tako odpira pogled na ozadja nastajanja umetnin in kako se je mogoče pobliže srečati tudi z biografijo umetnice ali umetnika. Odgovorila nam je na tri vprašanja.

V Muzeju moderne umetnosti v Celovcu vodite po razstavah v slovenskem jeziku. Kakšna je bilanca teh vaših vodenj? Zakaj je vodenje v slovenskem jeziku pomembno? Kaj vas je posebej razveselilo?

Mojca Grušovnik-Tratnig: Za slovenska vodenja v Muzeju moderne umetnosti Koroške lahko rečem, da me veseli, da obstajajo in ostajajo konstantne. To se pravi, da je obstajala in ostaja ponudba slovenskih vodenj pri vsaki razstavi približno od leta 2005 naprej. Pri vsaki razstavi je bilo ponujeno najmanj eno slovensko vodenje, največ pa tri, pri katerem je bilo eno vodenje z nadaljnjo kreativno delavnico za odrasle. Imeli smo pa tudi posebno tematsko vodenje o Markusu Pernhartu, saj je imel le-ta slovenske korenine.

Veseli me, da je ponudba slovenskih vodenj konstantna in da se je ljudje radi udeležujejo. Večkrat sem bila pred kakšnim vodenjem v dvomih, ali bo sploh kdo prišel, ali ne. Na srečo pa se vedno zbere lepa majhna ali večja skupinica, ki ji je vseeno, če je vreme slabo ali če vzporedno poteka kakšna druga zanimiva prireditev. Poleg tega me veseli, da se srečujemo že poznani in da se nam večkrat pridruži kdo, ki je na slovenskem vodenju prvič. Omeniti moram, da je za odmevnost vodenj pomembno obveščanje po medijih in pa po stalnih obiskovalcih vodenj.

Kaj se je v preteklih dveh letih spremenilo? Kaj je drugače in kaj si želite, da bi dobilo večjo pomembnost?

Mojca Grušovnik-Tratnig: V zadnjih dveh letih dejansko ne vidim večjih sprememb, opažam pa, da imajo vodenja podporo političnega vrha dežele Koroške. To dejstvo pove, da je umetnost deželi pomembna.

Kakšen je vaš osebni odnos do umetnosti in kaj lahko umetnost povzroča v družbi? Je tudi, kot se je nekdo izrazil, »živilo in zakaj?

Mojca Grušovnik-Tratnig: Umetnost je zelo velik in obširen pojem. Pri likovni umetnosti me najbolj fascinira to, da umetniška dela komunicirajo z nami prvotno večinoma brez besed in hkrati hitro ter lahkotno prodrejo do naše podzavestne ravni. Ta potencial, ki ga nosijo v sebi, je zelo velik in močan.

Galerija Vprega v Železni Kapli razstavlja dela slikarjev iz Alpsko-jadranskega prostora. Prodajna razstava je še na ogled do velike noči. Vsako razstavljeno delo je naprodaj. Cena za vsako delo in vsakega umetnika je 150 evrov. Del izkupička bo namenjen karitativnemu namenu. Dokler še ne bo mogoč ogled slik kraju samem, si je ta dela mogoče ogledati po spletu: marktplatz.galerievorspann.com.

Koroška galerija likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu vabi na razstavo pod naslovom Onkraj meja. Razstava Onkraj meja podaja fragmente razmišljanja o vplivih meja, ki ljudem določajo življenjski prostor, jih pomikajo na družbeno obrobje, otežujejo dostojno življenje in transformirajo njihovo identiteto. Vzpostaviti želimo premislek o nekaterih obmejnih prostorih v obdobju zadnjih tridesetih let, v katerih so jasno vidne trajne problematike ali v katerih se situacije, povezane z mejo, celo zaostrujejo. Umetnice in umetniki v svojih delih orisujejo resnične zgodbe, pričevanja skupin in posameznikov civilne družbe, ki jim je politična meja determinirala življenje. Na razstavi so na ogled tudi dela Karla Vouka, Alberta Mesnerja, Tanje Prušnik, Helmuta Blažeja, Nežike A. Novak in Rudija Benetika.

Grošljeva galerija na Prevaljah razstavlja do konca januarja slike Leandra Fužirja. Razstavo je umetnik pripravil ob svoji 80-letnici. Fužirjev likovni svet zajema življenje železarjev, rudarjev, kmetov. Upodablja Prežihove literarne junake, posebej ljuba mu je koroška krajina v vsej njeni lepoti. Ustvaril je obsežen opus portretov koroških ljudi z njihovega socialnega roba. Najpogosteje se izraža v akrilu, akvarelu, pastelu, olju in s kredo.

V Mohorjevi knjigarni v Celovcu so na ogled dela Helene Wernig. Helene Wernig je tudi ilustrirala knjigo »Mit dir sein/Vedno s teboj« , ki jo je izdala skupaj z Nadjo Kramer in je izšla pri Mohorjevi založbi.

Vincenc Gotthardt