Pomen verouka po avstrijski zakonodaji

Verouk stremi po tem, da učenci in učenke bolje spoznavajo sami sebe in svojo vero in veroizpoved. Soočanje z lastnim izvorom in pripadnostjo katoliški Cerkvi naj prispeva k oblikovanju identitete, ki omogoča brez strahu in objektivno odpiranje do drugega. To zahteva izčrpno obravnavanje z drugimi kulturam, verami, svetovnimi nazori in razvoji, ki danes pogosto v konkurenci zaznamujejo naš pluralistični svet. Gre tako za sposobnosti strpnosti do ljudi z različnimi prepričanji kot tudi po potrebi za kompetenco stvarnega utemeljenega ugovora.

www.ris.bka.gv.at

Cilji pouka etike po avstrijski zakonodaji

Pouk etike naj učence in učenke usposablja k samostojni refleksiji glede na poti uspelega oblikovanja življenja, jim pomaga usmerjanje in jih vodi do temeljitega soočanja z osnovnimi vprašanji življenja. V soočanju z različnimi filozofskimi, svetovno-nazorskimi, kulturnimi in verskimi tradicijami in človeškimi liki naj pouk etike prispeva k individualnemu osebnostnemu razvoju. Pri tem naj je okrepljena pripravljenost prevzemati odgovornost za svoje lastno življenje in za sožitje z drugimi v socialnih, ekoloških, ekonomskih, političnih in kulturnih odnosih. www.fewd.univie.ac.at

Bodisi verouk bodisi svetovno-nazorski pouk: Od septembra naprej se je treba odločiti

Z začetkom naslednjega šolskega leta bodo za tiste učenke in učence v višjih razredih, ki ne obiskujejo verouka, uvedli obvezni svetovno-nazorski pouk, tako imenovani pouk etike. Škofijska konferenca to pozdravlja. Ravnatelj Škofijskega šolskega urada na Koroškem, Peter Allmaier poudarja, da bosta verouk in pouk etike prispevala k temu, da bodo učenci bolj razumeli sebe in svet. Tudi za veroučitelja in učitelja etike Martina Dovjaka je pouk etike dopolnilo.

Pouk etike je dopolnilo

S pričetkom naslednjega šolskega leta 2021/2022 bodo v avstrijskem šolskem sistemu uvedli pouk etike. S tem v Avstriji dopolnjujejo šolsko izobrazbo.

Doslej je bil verouk omejen na dijake z ustreznimi veroizpovedmi, pri čemer na Koroškem poznamo v glavnem rimsko-katoliško in protestantsko veroizpoved. V zadnjih desetletjih se vedno bolj pojavlja muslimanska veroizpoved – na Dunaju je prezentna že znatno dlje.

Konfesionalni verouk pokriva ne samo centralne verske vsebine, temveč se v veliki meri posveča tudi vsakodnevnim moralno-etičnim vprašanjem. Vsebino pouka bi lahko strnili pod izrazom »srčna kultura«, »vrednote sodobne družbe«, »srednjeevropski kulturni prostor«, »odgovornost za naravo« itn. Učni načrt je v osnovi zelo široko zasnovan.

V sodobnem času se pojavlja večja skupina dijakov, ki se sami označujejo, da so brez veroizpovedi. Zanje v avstrijskem šolskem sistemu ni bilo nobene ponudbe. Isto velja tudi za vse tiste, ki so druge veroizpovedi (npr. pravoslavna ali budistična veroizpoved), za katere ni bilo predvidenega verouka. Tudi skupina dijakov, ki se je odjavila od verouka, ni bila preskrbljena z nobeno alternativo. To se sedaj končno spreminja.

Nov šolski učni sistem uveljavlja pouk etike, ki naj bi vrednostno nevtralno posredoval stališče do sodobnih socialnih vprašanj, ki bi dijakom približal družbeno-kulturne vrednote in poskrbel za to, da bi mladi postali prosvetljeni državljani Avstrije.

Nova šolska odredba predvideva, da kdor se jeseni odjavi od konfesionalnega pouka, avtomatično obiskuje pouk etike. Seveda je mogoča tudi obratna pot, da kdor je brez veroizpovedi in želi obiskati verouk, se lahko odjavi od pouka etike oz. se prijavi za predmet verouk. Te prijave so kot doslej mogoče v prvih petih dneh novega šolskega leta.

Za katoliški verouk je uvedba pouka etike pozitiven korak, saj se veroučiteljem ne bo več treba boriti proti mitu t. i. »proste ure«, kot so dijaki radi napačno razumeli odjavo od verouka. Verouk tudi nikoli ni bil »prosti predmet«. To mnenje se je v dojemanju javnosti hudo zasidralo. Ti nesporazumi se bodo z uvedbo novega predmeta, upam da, končno razblinili. Vsekakor se bosta kakovost in obširnost pouka za vse dijake izboljšala in bo od jeseni naprej zadoščeno učnemu principu enakopravnosti vseh dijakov.

Martin Dovjak, veroučitelj in učitelj etike

Katoliška Cerkev pozdravlja pouka etike

Uvajanje obveznega pouka etike na višji stopnji katoliška Cerkev načeloma pozdravlja. Zahteva »sodelovati pri razvoju želja mladih po moralnih, verskih in socialnih vrednotah ter po vrednotah resničnega, dobrega in lepega …« sicer zadeva vse šolske predmete, pa na poseben način uvrščajo v verouku. Tako pozdravljamo, če so zdaj tisti učenci in učenke, ki se doslej niso udeleževali verouka, deležni svetovnonazorskega pouka. Za verouk to prinaša prednosti:

Pravično izhodišče: Doslej so učenci in učenke dejansko lahko izbirali med veroukom ali prosto uro. Tekmovanje med šolo in kavarno je imelo sicer neenake pogoje, a je odločitev vseeno padla v prid verouku. Če je po vsem Koroškem število odjav od verouka v vseh šolskih tipih in na vseh šolskih stopnjah pri okoli 6 odstotkih, je to jasen znak za visoko kakovost verouka. V prihodnje bosta tako etika kakor tudi verouk profitirala drug od drugega, saj pozitivna konkurenca terja in podpira stalno izboljševanje lastne ponudbe. Zmagovalci so v vsakem primeru učenci.

Spoštovanje družbene raznolikosti: Redko je raznolikost tako jasna kot pri verouku. Ne učimo se le vse o konfesijah, verstvih in o ljudeh, ki nimajo nobene veroizpovedi, temveč prav ustvarjamo primerne učne ponudbe. Bil bi neodpustljiv korak nazaj v predpluralistično družbo, če bi te razlike zreducirali na domnevno skupno etično osnovo. Obstajajo namreč ljudje, ki svojo podobo o svetu oblikujejo z verskega pogleda, in druge, ki se odpovedujejo Bogu. Mirno sožitje je doseženo ne le z negiranjem razlik, temveč bolj z njihovim zavestnim zaznavanjem in soočanjem s tem.

Moč verstev, ki ustvarja vrednote: Slovnično je velika razlika, ali kdo govori v drugi ali tretji osebi – ali kdo govori človeku ali o drugem človeku. Ni isto, če govorimo o vrednotah in upoštevanju vrednot, ali če kdo v lastni osebi odgovarja za določene vrednote. Razlika pa je, ali lahko učenci v vzgledu živetega pričevanja in velikih zgodb krščanske tradicije razvijajo svojo pogled na svet, ali razpravljajo kot neudeleženi o tem.

Verouk in pouk etike ne bosta nasprotnika v šolskem vsakdanu, temveč bosta iz različnih pogledov prispevala k temu, da bodo učenci bolje razumeli sebe in ta svet in bodo imeli duhovno osnovno, ki jim omogoča bolje odločitve.

Peter Allmaier, ravnatelj Škofijskega šolskega urada

Iz šolskega vsakdana

»Obiskujem pouk verouka, ker sem krščena in ker mi vera daje podporo in usmerjenost. Cerkev deluje za šibke, revne, izobčene, prikrajšane in bolne. To mi je všeč.« Chiara Ischep

»Pravzaprav sem naklonjena pouku etike, če je namenjen vsakemu učencu. Ne vem, kaj lahko pričakujem od etičnega pouka, vendar mislim, da bi se morali učiti ne le o etiki v naši kulturi, ampak tudi o drugih kulturah.« Maya Rischawy

»Mislim, da je to zelo dobro, da bodo otroci, ki se ne bodo udeleževali verske vzgoje, hodili k pouku etike. Mislim, da se bodo pri tem pouku kaj naučili, namesto da bi imeli vedno proste ure.« Hannah Mödritscher

»Ne morem si nič predstaviti o etičnem pouku, sem že zelo radovedna, kaj in o čem se bomo učili.« Margherita Pozzati