Pred nedavnim je Peter Krivograd zmagal na natečaju občine Bistrica pri Pliberku, ko so iskali nov logotip. Radost ob prvem mestu je bila še večja zaradi tega, ker je nekoč živel v Šmihelu. Profesionalni grafik ter fotograf, v prvi vrsti pa oče, ki svojima otrokoma z veseljem predaja kreativnost in slovenščino.

Peter Krivograd je dolgo razmišljal, preden se je prijavil na razpis občine Bistrica pri Pliberku za nov logotip: »Z razpisom so bili povabljeni k sodelovanju umetniki. Umetnost je čisto svoja stroka in ni podvržena nobenim zakonom, pri grafiki pa je ravno obratno.« Njegov logotip je strokovna komisija izbrala med 52-imi, ki so prispeli na razpis. Zagotovo mu je pomagalo to, da dobro pozna zakone, ki jih mora upoštevati pri izdelavi logotipov, saj jih je v svojem življenju naredil več sto. »Ko delaš logotip, je kreativni akt težko opisati. Začnem z različnimi oblikami, imam dva, tri, štiri, pet različnih sistemov, po katerih delam in potem to raste kot korenina na vse strani.« Zanj je vsak logotip svoj izziv. To predstavi z zanimivo primerjavo: »Izdelovanje loga je formula 1 grafičnega oblikovanja.«

Da je Peter Krivograd ugotovil, kaj bi rad delal v življenju, je moral najprej preizkusiti še kaj drugega, saj imajo doma trgovino in zato se je najprej izučil za trgovca, a v tem poklicu ni bil tako srečen. Vrnimo se nazaj v leto 1985. Takrat je namreč prvič slišal, da obstaja računalnik. »Mi smo še generacija, ki je doživela prehod iz analognega v digitalni svet. Spomnim se dneva, ko sem mami rekel, da bi rad delal z računalniki. Videl sem ga samo v knjigi.« Prek znanke je ugotovil, da obstaja v Pöchlarnu – to je kraj, kjer se je rodil Oskar Kokoschka – študij za oblikovanje, privatni koleg, ki ga je vodil Anglež. S podporo staršev se je prijavil, uspešno opravil sprejemne izpite in začel študirati, kar opiše z besedami: »To je ta občutek, ko se ti odpre svet.« Študij ocenjuje kot zelo dober: »Anglež je imel vizijo, da je bila polovica izobraževanja teoretična, druga polovica pa čisto praktična. Sodelovali smo z različnimi podjetji. Learning by doing.« Ko je Peter Krivograd že v študentskih časih zmagal na natečaju, je denarno nagrado investiral v nakup knjig za grafično oblikovanje. »Takrat ni bilo interneta. Tudi če si danes grafični oblikovalec, ne moreš ostati na mestu, ampak se moraš razvijati naprej. Še zmeraj študiram vsak dan.« Začetki poti grafičnega oblikovalca, ki ima sedaj svojo agencijo, pa so le bili v domači trgovini. »Doma smo uvažali okna iz Slovenije. Sodelavci mojega očeta in seveda tudi jaz smo morali okna tako popraviti, da so se dobro odpirala. Oče je hotel imeti kontrolo, zato se je moral vsak podpisati na notranji del. Že tam nisem napisal samo PK, ampak sem naredil logotip.«

Tudi če si danes grafični oblikovalec, ne moreš ostati na mestu, ampak se moraš razvijati naprej.

Nekaj let je bil vodja grafičnega oddelka v tiskarni v Nižji Avstriji in čeprav je imel odlične ponudbe za delo, tudi z Dunaja, se je vrnil nazaj na Koroško, kamor si je zmeraj želel. Veliko njegovih prijateljev živi na Dunaju, v Gradcu ali po svetu, sam pa lahko dobro grafiko na svetovnem nivoju dela tudi doma, na Koroškem. Ko se je vrnil, je nekaj časa sodeloval z Mihom Dolinškom, »velikokrat pa sem bil tudi na Nedelji, saj sva si s Hanzijem Tomažičem izmenjavala najnovejše trende.« V svoji mladosti je bil tudi politično zelo aktiven za koroške Slovenke in Slovence. »Pri Katoliški mladini smo veliko politizirali, vključil sem se tudi v akcijo Slovenščina, moj jezik in skupaj smo šli v Argentino.«

Njegova druga strast in tudi poklic je fotografiranje. Talent je najbrž podedoval po očetu, saj je tudi on včasih fotografiral poroke in nato slike sam razvijal. Peter Krivograd tako opravlja dva poklica, ki se zelo dobro združujeta. Konec tedna gre fotografirat, večinoma oddaje za televizijo, kjer srečuje svetovne zvezde, čez teden pa dela v svoji pisarni kot grafični oblikovalec. Svoj čas najraje preživlja z družino, ima dva sinova, stara 11 in 13 let, in vedno skupaj nekaj počnejo. »Kot koroški Slovenec imam še poseben izziv, da otroci znajo tudi slovensko.« In za to se res trudi. Vsak teden ju pelje na gledališko šolo v Šmihel, na pevske vaje k Ediju Oražeju, grejo se smučat in na splošno skupni čas preživljajo zelo aktivno, o čemer Peter Krivograd pravi: »Čas mine in jaz ob tem zelo uživam.« In iz njegovega pripovedovanja se čuti, da uživa v vsem, kar počne.

Mateja Rihter