Življenje je pisano, cerkveno leto tudi. Barve ne povzročajo le emocij in vplivajo na dobro počutje, ampak so tudi pomembna pomoč izraznosti, komunikacije in usmeritve. V liturgičnem cerkvenem letu barve liturgičnih oblek in drugih predmetov pokažejo, kaj obhajamo, in zrcalijo značaj in vsebino posameznih dni.
Četrta postna nedelja 15. marca je v cerkvenem letu pomembna, kajti le dvakrat v letu je liturgična barva rožnata: na četrto postno nedeljo in tretjo adventno nedeljo. Liturgični barvni jezik je v postnem in velikonočnem času posebej dobro viden.

Vijolična – barva pokore in spremenitve

Vijolična barva velja v barvni psihologiji kot barva prelomnice, spremembe in novega začetka. V liturgiji je vijolična barva priprave na preobrat in pokore. Tako nosijo duhovniki in diakoni v velikonočnem postnem času, pripravi na veliko noč, prav tako kot v adventnem času, pripravi na božič, vijolične mašne obleke. Od 5. postne nedelje, tako imenovanje „pasijonske nedelje", križe in slike pokrijejo z vijoličnim blagom. Tudi pri spovedi nosijo duhovniki nosijo načela vijolično stolo kot zank preobrata in pokore. Pri bogoslužjih za pokojne je prav tako predvidena vijolična barva, alternativa je lahko tudi črna barva.

Rožnata – barva predhodnega veselja

Četrta postna nedelja ali tako imenovana nedelja veselja „Laetare“ (lat. „laetare!“ = veseli se!), se imenuje po začetnem verzu uvodne pesmi bogoslužja četrte postne nedelje „Laetare Ierusalem …“ / „Veseli se, Jeruzalem …“ (Iz 66,10), je v znamenju veselja kakor tretja adventna nedelja, imenovana „Gaudete“ (lat. „gaudete“ = veselite se!), ki je poimenovana po začetnem verzu uvodne pesmi v bogoslužje tretje adventne nedelje „Veselite se v srcu vsak čas! Še enkrat pravim: Veselite se!“ (Fil 4,4). Na obeh nedeljah gre za veselje ob prazniku, ki je ob koncu pripravljalnega časa, namreč velika noč oz. božič. Vijolična barva pokore postnega časa oz. adventnega časa postane svetlejša na četrto postno nedeljo oz. na tretjo adventno nedeljo. Rožnata barva je znak veselja na bližajoče se velikonočne oz. božične praznike. Zato je v Avstriji navada, da je v adventnem času tretja sveča na adventnem vencu rožnata, medtem ko so tri druge vijolične.

Bela – barva luči in čistosti

Bela je barva nedolžnosti, čistosti in luči, ki je bila po krščanskem razumevanju podarjena z Jezusovim rojstvom. Za veliko noč, praznik Kristusovega vstajenja, letos 5. aprila, cerkev okrasijo v beli barvi. Duhovniki in diakoni nosijo od velike noči do sobote pred binkošti, letos 23. maja, bela mašna oblačila. Prav tako nosijo belo med božičnim časom, od polnočnice do Gospodovega krsta, ki ga obhajamo v nedeljo po 6. januarju. Tudi ob praznikih v čast Jezusu Kristusu (z izjemo njegovega trpljenja), ob Marijinih praznikih in angelovih praznikih, in ob godovih svetnikov, ki niso mučeniki, ter ob krstu, poroki in drugih slavnostih je liturgična barva bela. Kot alternativa k beli na primer ob veliki noči in božiču včasih uporabijo tudi zlato barvo, da bi bolj pokazali posebej značaj teh velikih praznikov.

Rdeča – barva ognja in krvi

Rdeča barva je sinonim za intenzivne emocije, ljubezen, strast in moč, deluje ampak tudi kot svarilo. Simbolizira ogenj, prav tako kri in žrtvovanje. Na cvetno nedeljo, letos 29. marca, in na veliki petek, letos 3. aprila, rdeča barva spominja na Jezusovo trpljenje. Za binkošti simbolizira rdeča mašna obleka ogenj Svetega Duha, katerega prihod obhajamo za binkošti. Tudi pri deljenju zakramenta birma birmovalci nosijo rdeče mašne obleke. Poleg tega nosijo rdečo na praznik povišanja križa in ob godovih mučenikov, ko rdeča spominja na njihovo kri.

Zelena – barva „navadnega“ časa

Zelena je v nauku o barvah barva upanja, narave, življenja in rasti. Simbolizira harmonijo, mir in sprostitev. V cerkvenem letu te barve ne določajo kakemu prazniku. To je barva „navadnega časa“, to je pretežni del cerkvenega leta. Zelena je hkrati liturgična „vsakdanja barva“ in jo uporabljajo pri bogoslužjih v tednih med božičnim časom in velikonočnim pokornim časom ter praviloma od torka po binkošti do sobote pred prvo adventno nedeljo – z izjemo dni, ki spominjajo na določene dogodke ali svetnike.

Črna – barva žalovanja

Črna je barva žalovanja, tarnanja in smrti. Zato jo nosijo na dan vernih duš (2. november) ter ob pogrebih, kakor tudi vijoličasto barvo.

Obvezni barvni kanon rimsko katoliške Cerkve, ki ga sestavljajo vijolična, rožnata, bela, rdeča, zelena in črna, velja že več ko 450 let in izhaja iz mašne knjige „Missale Romanum“ papeža Pija V. iz leta 1570.