»Jezik – kultura – izročilo: slavistične raziskave na Koroškem«

V ponedeljek, 30. septembra 2019, je na Univerzi v Celovcu potekal simpozij ob upokojitvi slavistke Herte Maurer-Lausegger. Program je nudil vpogled v aktualne znanstveno-raziskovalne projekte in raziskovalne načrte, povezane z jezikom in kulturo na dvojezičnem Koroškem, z jeziki in kulturami v slovanskem svetu ter zgodovino slavistične stroke. Za glasbeni okvir je poskrbel Zbor Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK).

Na začetku simpozija je Matija Ogrin z Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU v Ljubljani predstavil Kapelski pasijon iz 18. stoletja in starejše koroško-slovenske rokopise iz 18. in začetka 19. stoletja. Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Ljubljana in Inštitut za slavistiko celovške univerze (AAU) v letih 2018–2019 izvajata bilateralni raziskovalni projekt »Neznana in manj znana rokopisna in tiskana besedila starejšega slovenskega slovstva v širšem slovenskem, regionalnem avstrijsko-koroškem in avstrijskem kontekstu ter implementacija rezultatov raziskav«. Bukovniška tradicija je namreč med pomembnimi raziskovalnimi področji Herte Maurer-Lausegger. Objavila je več besedil Andreja Šusterja Drabosnjaka, ki so izšla pri Mohorjevi založbi v zbirki »Andrej Šuster Drabosnjak: Zbrana bukovniška besedila«. Izšla sta dva dela, Marijin pasijon iz leta 1811 (faksimile po izvodu, ki ga je hranil Pavle Zablatnik, s prečrkovano priredbo besedila) ter božična in pastirska igra in igra o izgubljenem sinu po izvirnih rokopisih. Tik pred edicijo drugega dela zbirke je Herta Maurer-Lausegger kot urednica zbirke s pomočjo računalniških raziskav posamezne rokopise prepoznala kot avtografe. Celotni Drabosnjakov opus so nato v Ljubljani grafološko strokovno analizirali in ocenili; več rokopisov je bilo potrjenih za avtografe, hrani jih Koroška osrednja knjižnica Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem. Celotni opus ohranjenih besedil Andreja Šusterja Drabosnjaka, med njimi tudi prepis pasijonske igre iz leta 1841 in novo odkrita besedila, Herta Mauer-Lausegger pripravlja za objavo.

Na simpoziju je Herta Maurer-Lausegger podala pregled svojega bogatega življenjskega dela, ki sega na področja koroškega bukovništva in »drabosnjakologije«, slavistično-kulturoloških raziskav (jeziki, kulture), zgodovine znanosti, raziskovanja rokopisov in narečij ter avdiovizualne dialektologije idr. Avdiovizualna dialektologija je ena izmed njenih najbolj prepoznavnih in inovativnih raziskovalnih področij, s katerimi je žela priznanja lepa priznanja v številnih evropskih državah in celo na Japonskem in v Ameriki. S številnimi etnološkimi filmi v koroških narečjih je dokumentirala dragoceno etnološko dediščino in rokodelska znanja in odlične narečne govorce iz vseh treh dolin na karseda najbolj sodoben in primeren način. Filmski projekt »Avdiovizualne dialektologije« se razvija in izvaja v tesnem sodelovanju s profesionalnim filmskim podjetjem ARTIS Filmproduktions GmbH. Na posvetu je bil premierno predstavljen dokumentarni film »Kritje lesene strehe«, ki so ga predvajali tudi v spomin njenemu najboljšemu informantu, pokojnemu Lenciju Tschertouu.

Na posvetu sta Martina Piko-Rustia in Vinko Wieser predstavila tudi projekt dokumentacije slovenskih ledinskih in hišnih imen na Koroškem kot primer dobre prakse. Posebej sta izpostavila razne pobude za kreativno posredovanje te nesnovne kulturne dediščine mlajšim rodovom, med katerimi je tudi kulturni portal hišnih in ledinskih imen FLU-LED www.ledinskaimena.si www.flurnamen.at. Inštitut za slavistiko v Celovcu bo v sodelovanju z inštitutom Urban Jarnik skrbel za nadaljnje raziskave koroških narečij in koroških zemljepisnih imen. Herta Maurer-Lausegger je svoj raziskovalno pot začela pri etnološkem oddelku pri Krščanski kulturni zvezi, bila je tudi prva predsednica Narodopisnega društva Urban Jarnik. Etnološki stroki bo ostala zvesta in nadaljevala raziskave rokopisov in montiranje že posnetih filmov.

Na koncu prireditve se je publika Herti Maurer-Lausegger stoje z močnim aplavzom zahvalila za njeno raziskovalno dejavnost, ki je rodila bogate sadove v obliki številnih publikacij ter etnoloških filmov. To delo opravlja z njeno lastno energijo, z navdušenjem, s humorjem in velikim spoštovanjem do etnološko-narečne dediščine. To srčno navdušenje je posredovala tudi mlajši generaciji bodočih učiteljic in učiteljev, raziskovalk in raziskovalcev pri njenem pedagoškem delu s študentkami in študenti na univerzi, ki ji je bilo – po njenih lastnih besedah – posebej pri srcu.

Herta Maurer-Lausegger se je s tem simpozijem uradno poslovila in šla v zasluženi pokoj. Vsi pa vemo, da njena raziskovalna energija ne bo mirovala in bo še naprej delovala.

Martina Piko-Rustia