Za mladinsko raziskavo, ki je bila pred nedavnim predstavljena v Domu prosvete St. Virgil v Salzburgu, je petnajstletna mladenka rekla: »Osebno trenutno ne verujem v skoraj v nič. Veliko pa razmišljam o tem, v kaj bi morala verovati in v kaj želim verovati.« Raziskava potrjuje, da vedno več mladih misli podobno. »Bog mi je blizu,« pravi le 18 odstotkov vprašanih. Nekateri so še pripomnili: »Lepo bi bilo, če bi obstajal.«

Praznujemo veliko noč v zavesti, da je v naši deželi vedno več ljudi, ki glavnega sporočila krščanske vere nimajo več za svojega. Praznujemo vero v Jezusa, ki je postal človek, ki bil je v ljubezni blizu ljudem, posebej trpečim, ki je iz ljubezni do vseh ljudi šel pot do križa, umrl in vstal za vse, da bi vsi bili rešeni bolečin tega sveta in živeli v polnosti. Kdor to sporočilo odrešenja nosi v sebi in vero zavestno živi, nosi v sebi neprecenljiv dar, ki naj bi ga dali naprej drugim.

Kako danes posredovati vero nekomu, ki pravi, da »ne veruje v skoraj nič«? Skušnjava verujočih ljudi v Cerkvi danes je, da ob tem razvoju začnemo tarnati in obsojati ljudi in svet. S tako držo le še pospešujemo razvoj oddaljevanja in pri tem še sami izgubimo veselje do vere in življenja. Potrebno je osebno spreobrnjenje v smislu spremembe perspektive.

Na novo pot me vodi drugi omenjeni stavek petnajstletne mladenke: »Veliko pa razmišljam o tem, v kaj bi morala verovati in v kaj želim verovati.« V tej izpovedi sta v ospredju motiv in drža iskanja. Nimam resnice, iščem jo, razmišljam.

Velikonočna zgodba o vstalem Kristusu je zgodba o dvomu in iskanju. Marija Magdalena, ki je navsezgodaj šla h grobu in je videla, da je kamen odstranjen, je iskala mrtvega Jezusa in najprej ni mogla verjeti, da se je zgodilo nekaj velikega. Tudi Simon Peter in drugi učenci so dvomili, iskali in upali: Kako lepo bi bilo, če bi bil Jezus spet živ! In nenadoma so presenečeni začutili, da je Vstali med njimi, ki jih osvobaja strahu in vodi v svobodo. Iskanje je odločilna drža vere in srečanja z Bogom.

Danes so ljudje, in prav posebej mladi, polni izkušenj iskanja in brskanja. Ne le po socialnih omrežjih. To je dobro izhodišče za spoštljiv dialog o pomenu velikonočne skrivnosti danes, za vsakega osebno in za skupnost. Vabim vas, da iščete priložnosti, kjer bi skupno razmišljali o skritem Bogu, o nočnem iskanju in odkrivanju Vstalega v velikonočnem jutru sredi današnjega sveta. Pri tem naj ne bi bilo v ospredju poučevanje v smislu: »Jaz vem in tebi dam«. Danes je čas poslušanja, čas pristnega osebnega pripovedovanja, dobrih vprašanj in poglobljenega skupnega razmišljanja in iskanja odgovorov.

Želim vam vsem blagoslovljene velikonočne praznike, da bi v molitvi, v praznovanju in srečanju doživeli odrešujočo Božjo bližino in povezanost z ljudmi, ki vas obdajajo, in z vsemi, ki so sami in trpijo.

Jože Marketz
škof