Za vsako izpolnitvijo se porajajo nove želje in nadaljnja hrepenenja.

Tako ji tudi mi vsi želimo še mnogih zdravih let med domačimi, znanci in številnimi prijateljicami in prijatelji.

O dobrem človeku ni težko pisati, četudi nočemo naštevati vseh vidnih dobrih del.

Majdi Blüml se je rodila v Št. Janžu in odraščala v verni slovenski družini.

Spominja se svojih otroških let, ki so bila zaznamovana z grozotami in s strahom druge svetovne vojne, ki je prav na južnem Koroškem dodatno povzročila usodne napetosti med slovenskimi domačini in nemško-nacionalnimi izdajalci ali tujo vojaško silo.

Po vojnih vihrah je Majdi Blüml obiskovala in končala gimnazijo v Celovcu in se nato na Dunaju usposobila v socialno-pastoralni ženski višji šoli za veroučiteljico in pastoralno asistentko.

Po vrnitvi z Dunaja je stanovala v župnišču v Št. Rupertu pri Velikovcu, kjer je poučevala verouk. Še sedaj se je generacije njenih učenk in učencev rade in živo spominjajo in so jo tudi radi obiskovali.

Njeni stric prelat dr. Rudolf Blüml je kot predsednik Sodalitete takrat zgradil Dom duhovnih vaj v Tinjah in je nujno potreboval spretno in zavzeto pomoč za vodenje tega doma.

Majdi Blüml je bila prava »hišna mati«, ki je oskrbovala tudi fante v takratni Kmetijski šoli v Tinjah, skupine duhovnih vaj in je bila hkrati še naprej priljubljena in zelo zavzeta katehetinja.

Kaj vse je zmogla s svojim humorjem in s predanostjo poklicu in službi bližnjim!

Po končani šolski obveznosti v Št. Rupertu se je spet kot prostovoljna pomočnica v novem domu izkazala kot »dekle z zlato roko«, ker je pač pomagala, kjer je bila njena pomoč še kako zaželena in potrebna.

Leta izčrpajo tudi telesne moči.

Zato se je umaknila domov v Št. Janž, v »domačo kaščo«, kjer sredi mnogih izbranih in dragocenih slik in knjig nadaljuje svojo sproščeno gostoljubnost.

Njena miza je vedno pripravljena za sprejemanje gostov, sosedov in kdorkoli potrka na njena vrata, ga čaka gostoljubno pripravljena miza. Poleg drugih dobrot je »domač štamperle« vedno pripravljen.

Majdi Blüml v teh dozorelih letih lahko živi od bogatih spominov in kar je kot veroučiteljica posredovala mladim, je tudi sama živela.

Vera ji je bila vedno v oporo in tako se lahko s hvaležnim srcem ozira na večnostno obalo. A dobri Bog naj ji podari še nekaj srečnih spomladi.

Jože Kopeinig