V zbirki Cerkveni dokumenti je izšel slovenski prevod okrožnice papeža Frančiška z naslovom Dilexit nos – O človeški in božji ljubezni srca Jezusa Kristusa. V njej papež Frančišek spregovori o pobožnosti do Srca Jezusovega ter poudari pomen Kristusove ljubezni v sodobnem času.

Ko govorimo o Jezusovi ljubezni, pogosto uporabljamo simbol srca.

Nekateri se sprašujejo, če ima to v današnjem času še smisel. Ko nas zajame skušnjava, da bi krmarili zgolj na površju, živeli v stalni naglici, ne da bi sami po sebi vedeli zakaj, ko postajamo nenasitni potrošniki, sužnji tržnega kolesja, ki ga ne zanima smisel bivanja, je vendarle nujno odkriti pomembnost srca. Na kaj mislimo, ko rečemo »srce«?

»Dilexit nos«, četrta okrožnica papeža Frančiška, je pregled izročila in sedanjosti misli »o človeški in božji ljubezni Srca Jezusa Kristusa« ter nas vabi k prenovi pristne pobožnosti do njega, da ne bi pozabili nežnosti vere, veselja biti v njegovi službi in gorečnosti poslanstva, saj nas Jezusovo Srce spodbuja k ljubezni in nas pošilja k bratom.

»Nas je ljubil,« pravi sveti Pavel, ko se nanaša na Kristusa (Rim 8,37), da bi odkrili, da nas od te ljubezni nobena stvar »ne bo mogla ločiti« (Rim 8,39). Tako se začenja četrta okrožnica papeža Frančiška, ki je po začetku naslovljena »Dilexit nos« in je posvečena človeški in božji ljubezni Srca Jezusa Kristusa: »Njegovo odprto srce je pred nami in nas čaka brez pogojev, ne da bi zahtevalo kakršno koli predhodno sposobnost, da bi nas lahko ljubilo in nam ponudilo svoje prijateljstvo: On nas je prvi ljubil (prim. 1 Jn 4,10). Po Jezusovi zaslugi »smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo vanjo« (1 Jn 4,16).«

Okrožnica ima pet poglavij:

• Pomembnost srca
• Dejanja in besede ljubezni
• To je srce, ki je tako zelo ljubilo
• Ljubezen, ki daje piti
• Ljubezen za ljubezen

Kristusova ljubezen, upodobljena v njegovem svetem Srcu

V družbi – piše papež – ki vidi, kako se množijo »različne oblike vernosti brez osebnega odnosa z Bogom ljubezni«, medtem ko krščanstvo pogosto pozablja »nežnost vere, veselje predanosti služenju, gorečnost poslanstva od človeka do človeka«, papež Frančišek predlaga novo poglobitev o Kristusovi ljubezni, ki je upodobljena v njegovem svetem Srcu in vabi k prenovi pristne pobožnosti do njega, ko nas spominja, da lahko v Kristusovem Srcu »najdemo celoten evangelij«. V njegovem Srcu »končno spoznamo sami sebe in se naučimo ljubiti«.

Pomembnost vrnitve k srcu

Papež Frančišek pojasnjuje, da ob srečanju s Kristusovo ljubeznijo »postanemo sposobni tkati bratske vezi, prepoznati dostojanstvo vsakega človeka in skupaj poskrbeti za naš skupni dom,« k čemur nas vabi v svojih socialnih okrožnicah Laudato si' in Fratelli tutti. In pred Kristusovim Srcem prosi Gospoda, da bi »se še enkrat usmilil te ranjene zemlje« in izlil nanjo »zaklade svoje luči in svoje ljubezni«, da bi svet, ki živi med vojnami, družbeno-ekonomskimi neravnovesji, potrošništvom in protičloveško uporabo tehnologije, mogel spet pridobiti, kar je najbolj pomembno in potrebno: srce«. Papež je ob napovedi priprave dokumenta na koncu splošne avdience 5. junija, pojasnil, da bo pomagal premišljevati o vidikih »Gospodove ljubezni, ki lahko osvetlijo pot cerkvene prenove; pa tudi, da povedo nekaj pomenljivega svetu, za katerega se zdi, da je izgubil srce.« In to medtem, ko potekajo praznovanja ob 350-letnici prvega prikazovanja Presvetega Jezusovega Srca sv. Marjeti Mariji Alacoque leta 1673, ki se bodo zaključila 27. junija 2025, na praznik Srca Jezusovega.

Svet se lahko spremeni, začenši s srcem

Srce je tisto, »ki združuje koščke« in omogoča »katerokoli pristno vez, saj odnos, ki ni vzpostavljen s srcem, ni sposoben preseči razdrobljenosti individualizma«. Duhovnost svetnikov kot sta Ignacij Lojolski (sprejeti Gospodovo prijateljstvo je vprašanje srca) in sv. Janez Henrik Newman (Gospod nas rešuje tako, da iz svojega Svetega Srca govori našemu srcu) nas uči, piše papež Frančišek, da »pred živim in navzočim Jezusovim Srcem naš um, razsvetljen od Duha, razume Jezusove besede«. In to ima družbene posledice, ker se svet lahko »spremeni, začenši s srcem«.

»Dejanja in besede ljubezni«

Dejanjem in besedam Kristusove ljubezni je posvečeno drugo poglavje. Dejanja, s katerimi z nami ravna kot s prijatelji in nam kaže, da je Bog »bližina, sočutje in nežnost«, vidimo v srečanjih s Samarijanko, z Nikodemom, s prostitutko, s prešuštnico in s slepcem na poti. Njegov pogled, ki »preiskuje notranjost tvojega bitja«, kaže, da Jezus »vso svojo pozornost posveča ljudem, njihovim skrbem, njihovemu trpljenju«. In to tako, da »občuduje dobre stvari, ki jih prepozna v nas«, kot v stotniku, tudi če jih drugi ne poznajo«. Njegova najbolj zgovorna ljubezenska beseda je »pribitost na križ«, potem ko je jokal za prijatelja Lazarja in trpel na Oljski gori, zavedajoč se svoje nasilne smrti »po roki tistih, ki jih je tako ljubil«.

Presveto Srce Jezusovo je povzetek evangelija

Videnja nekaterih svetnikov, zlasti častilcev Kristusovega Srca – pojasnjuje papež Frančišek – »so lepe spodbude, ki lahko motivirajo in naredijo veliko dobrega«, vendar pa »niso nekaj, kar so verniki dolžni verovati, kot bi bila Božja Beseda«. »Pobožnost do Kristusovega srca je bistvena za naše krščansko življenje, kolikor pomeni polno odprtost vere in češčenja skrivnosti Gospodove božje in človeške ljubezni, tako da lahko še enkrat zatrdimo, da je Presveto Srce povzetek evangelija«. Papež nas nato povabi, naj obnovimo pobožnost do Kristusovega Srca tudi zato, da se bomo lahko zoperstavili »novim pojavom 'duhovnosti brez mesa', ki se množijo v družbi«. K »učlovečenemu povzetku evangelija« se moramo vrniti zaradi »skupnosti pastirjev, ki so osredotočeni samo na zunanje dejavnosti, na strukturne reforme brez evangelija, obsesivne organizacije, posvetne načrte, sekularizirana razmišljanja, na različne predloge, ki so prestavljeni kot neke lastnosti, ki se jih včasih skuša vsiliti vsem«. Med častilci sodobnega časa okrožnica najprej govori o sv. Frančišku Saleškem, ki svojo ponudbo duhovnega življenja predstavlja »z dvema puščicama prebodenim srcem, obdanim s trnovo krono«.

Pobožnost do Kristusovega srca nas pošilja k bratom

Peto in zadnje poglavje »Ljubezen za ljubezen« poglablja skupnostno, družbeno in misijonsko razsežnost vsake pristne pobožnosti do Kristusovega Srca, ki nas v trenutku, ko »nas vodi k Očetu, pošilja k bratom«. Ljubezen do bratov je namreč »največje dejanje, ki jim ga lahko ponudimo, da bi vrnili ljubezen za ljubezen«. Ko papež gleda na zgodovino duhovnosti, spominja, da je misijonska zavzetost sv. Karla Foucaulda naredila za »vesoljnega brata«. »Ko se je pustil oblikovati Kristusovemu Srcu, je v svoje srce želel sprejeti vse trpeče človeštvo«. Nato govori papež Frančišek o »zadoščenju«, kakor je pojasnjeval sv. Janez Pavel II.: »Če se skupaj darujemo Kristusovemu Srcu, 'na ruševinah, ki sta jih nakopičila sovraštvo in nasilje, bo mogoče zgraditi tako zaželeno civilizacijo ljubezni, kraljestvo Kristusovega Srca'«.

Molitev papeža Frančiška

Besedilo se zaključi s tole molitvijo papeža Frančiška: »Prosim Gospoda Jezusa, da bi iz njegovega svetega Srca za vse nas tekle reke žive vode, da bi zacelile rane, ki si jih zadajamo, da bi okrepile našo sposobnost ljubiti in služiti, da bi nas spodbudile, da se učimo skupaj hoditi proti pravičnemu, solidarnemu in bratskemu svetu. In to vse do tedaj, ko bomo veselo skupaj praznovali gostijo nebeškega kraljestva. Tam bo vstali Kristus, ki bo vse naše razlike uskladil z lučjo, ki nenehno vre iz njegovega odprtega Srca. Naj bo vedno blagoslovljen!«

Nekaj misli iz okrožnice (povzeto po salezijancih):

1) Zgolj videz, pretvarjanje in prevara poškodujejo in sprevržejo srce. Ob številnih poskusih pokazati ali izraziti nekaj, kar nismo, se vse dogaja v srcu: tam ni pomembno, kaj je prikazano navzven in kaj je skrito, tam smo mi sami. In to je osnova vsakega trdnega načrta za naše življenje, saj brez srca ni mogoče zgraditi ničesar vrednega. Videz in laži ponujajo samo praznino.

2) Če je srce razvrednoteno, je razvrednoteno tudi to, kar pomeni govoriti iz srca, delovati s srcem, zoreti in skrbeti za srce. Ko posebnosti srca niso cenjene, izgubimo odgovore, ki jih samo razum ne more dati, izgubimo srečanje z drugimi, izgubimo poezijo, izgubimo zgodovino in svoje zgodbe, saj je prava osebna pustolovščina tista, ki jo gradi srce. Na koncu življenja bo štelo le to.

3) Kristusovo srce je ekstaza, izhod, dar, srečanje. V njem postanemo sposobni zdravega in srečnega odnosa ter graditi Kraljestvo ljubezni in pravičnosti na tem svetu. Naše srce, združeno s Kristusovim, je zmožno tega družbenega čudeža.

4) Pred Kristusovim srcem prosim Gospoda, naj se ponovno usmili te ranjene zemlje, ki jo je hotel naseliti kot eden izmed nas. Naj izlije zaklade svoje luči in svoje ljubezni, da bi se naš svet, ki živi med vojnami, družbeno-ekonomskimi neravnovesji, potrošništvom in protičloveško uporabo tehnologije, lahko vrnil k temu, kar je najpomembnejše in potrebno: ​​srce.

5) Ker nam je težko zaupati, ker nas je ranilo toliko zmot, agresij in razočaranj, nam šepeta na uho: »Zaupaj, sin« (Mt 9,2), »Bodi pogumna, hči« (Mt 9,22). Gre za premagovanje strahu in zavedanje, da z Njim nimamo česa izgubiti.

6) Ko se nam zdi, da nas vsi ignorirajo, da nikogar ne zanima, kaj se dogaja z nami, da nismo nikomur pomembni, je On pozoren do nas.

7) Kristus vas prosi, da se ne sramujete priznavanja svojega prijateljstva z njim, da imate pogum in drugim poveste, da je dobro, da ste ga srečali.

8) Danes se vse kupi in plača. Zdi se, da je sam občutek dostojanstva odvisen od reči, pridobljenih z močjo denarja. Vrženi smo v kopičenje, porabo in odvračanje pozornosti, ujeti v ponižujoč sistem, ki nam ne dovoljuje, da bi pogledali dlje od svojih neposrednih in drobnih potreb. Kristusova ljubezen je zunaj tega sprevrženega mehanizma in samo On nas lahko osvobodi te vročice, v kateri ni več prostora za zastonjsko ljubezen. Sposoben je dati srce temu svetu in na novo odkriti ljubezen, kjer mislimo, da je sposobnost ljubezni za vedno mrtva.

9) Iz rane Kristusove strani še naprej teče tista reka, ki nikoli ne presahne, nikoli ne mine in je vedno znova na voljo tistim, ki želijo ljubiti. Le njegova ljubezen bo omogočila novo človeštvo.