Orientacije Oktet Suha tudi sredi noči pod jasnim avstralskim nebom ni izgubil. Zvezde na nebu so ponudile razgled na modrem listu neba. Oktet Suha je bil prisiljen, da si to nebo ogleda natančneje. Enemu od dveh kombijev je zmanjkalo bencina in turneja po Avstraliji se je nekaj časa ustavila in pevci so si lahko natančno pogledali, kje so se znašli sredi sveta.

Kje so obtičali, to jim je razložil pevec Pepej Krop, strokovnjak za zvezdoslovje in vesolje. Toda bili so nekoliko časa prezgodaj pod tem nebom. Pevec Franc Opetnik, hkrati tudi mož tisočih fotografij, se tega trenutka spominja tudi zaradi tega, ker bi bilo z današnjim tehničnim razvojem na področju fotografije mogoče to nebo fotografirati v takšni kakovosti, kakršno je Oktet Suha glasovno zmogel že takrat. »To je bil čudovit trenutek neba sredi avstralske noči, vendar ga s fotoaparatom nisi mogel ujeti takšnega, kot se je takrat ponudil,« pravi. Takih trenutkov, ki jih ni mogoče ponoviti, je Oktet Suha v svojih 40-ih letih petja po vsem svetu ponudil mnogo. Koncerti so bili sicer posneti, tudi predvajani v mnogih radijskih postajah, vendar poponoma nikdar niso mogli podati tega, kar so ljudje doživeli na kraju nastopa samem.

Temeljni kamen za Oktet Suha je pred 40-imi leti bil položen tako rekoč s petjem trikraljevske pesmi iz Ziljske doline »Mi želimo vsem skupaj …«. Takrat se je Oktet Suha imenoval še »Moški zbor s Suhe« in kot takšen nastopil leta 1980 v Rožeku. Fotografija v knjigi Pepeja Kropa ob 40-letnici Okteta Suha z naslovom »Kam še, kam?« je temu priča. Kam vse je Oktet Suha prišel v preteklih 40-ih letih, to je na en sam pogled razvidno na dveh straneh. Navedeni so vsi kraji nastopov, krepko pa izstopajo turneje v ZDA (1988), Avstralijo (1999), Švedsko (2005), Argentino (2009), Kanado (2013), Belgijo in Francijo (2015) in še enkrat v Francijo (2019). Ti dve strani sta lep dokaz za to, da je Oktet Suha prav tista skupina koroških Slovencev, ki je bila največ po svetu. »Ambasadorji koroških Slovencev« jim nekateri pravijo. Vsi pevci so člani slovenske narodne skupnosti in ob slovenskih pesmih zapojejo tudi pesmi v trinajstih jezikih. Za dobre korenine je poskrbel prvi vodja Okteta Suha Bertej Logar, »neizprosen pri izkoriščanju za učenje novih pesmi«.

Pevci, ki so obiskali skoraj ves svet, so srečni tudi doma. Nešteto je bilo nastopov tudi v Italiji, Sloveniji, Avstriji, mnogo na Štajerskem in na Koroškem. Najraje še na Koroškem, pa če je treba kdaj komu zapeti ob rojstnem dnevu, se od koga posloviti, kje vskočiti pri kaki slovesnosti ali dati nezamenljiv pevski odtenek predstavitvi knjige. In kadar so nastopali daleč od doma med Slovenci in Avstrijci po svetu, so poslušalkam in poslušalcem s svojim nastopom znali nekaj trenutkov dati domin posredovati domač občutek, kjerkoli v svetu.

Tudi do tri nastope na dan, tudi to je bilo mogoče. Oktet Suha je nastopil tudi na ORF-u s prvo slovensko pesmijo v živo. Da ljudje spoznajo Oktet Suha in narodno skupnost, za to pri nastopih skrbi Jokej Logar. Koliko različnih kravat in oblek so ponosili, to nikjer ni natančno zabeleženo, vendar so vedno bili dobro pripravljeni tudi za snemanja za televizijo. Ali je to bilo kje sredi potoka v Borovljah pri snemanju za RTV Slovenija ali med visokimi smrekami in macesni v gozdu za ORF, vedno se je zdelo, kot bi to bila scena iz »neskončnega razrednega potovanja«. Tako je v uvodniku v knjigo imenovala potovanje Okteta Suha v preteklih 40-ih letih Rosina Katz-Logar.

V preteklih štiridesetih letih je bil Oktet Suha za svoje delovanje deležen tudi nešteto odlikovanj. Med najpomembnejše odlikovanje sodi Evropska nagrada za ljudsko umetnost leta 1997. Toda, kakor je že zapisal Pepej Krop: »Največje odlikovanje za umetnike, ki ljubijo nastope na odrih sveta, je gotovo priznanje publike. Navdušen aplavz in pozitivni odmevi so balzam za dušo nastopajočega.« Uspehi Okteta Suha v preteklosti imajo nekaj očetov in mamo, ki jih Pepej Krop imenuje »velika sreča«. To so Bertej Logar, »ki ni bil samo ustanovitelj in vodja, temveč mnogo več: pevec, brat svak in predvsem prijatelj,« Otto Wutte, Matevž Fabijan, Edi Oraže, Francka Šenk in od leta 2020 dalje Iztok Kocen.

Pa še en pogled ne pevce. Franca Opetnika smo že omenili, prav tako Pepeja Kropa in Jokeja Logarja. Za dober glas Okteta Suha še skrbijo Branko Kolter, Pavel Olip, Sigi Kolter, Lenart Katz in Günther Weratschnig.

Nad 1500 nastopov je Oktet Suha imel v preteklih 40-ih letih po vsem svetu. To je najlepša izkaznica za veliko ljubezen do petja in do ljudi, ki jim je pel Oktet Suha. Čeprav je bila na začetku pesem, pa le ni vse pesem. Vmes je tudi nekaj dogodivščin, ki so jih pevci doživeli. Nekaj teh je zapisanih v knjigi. Njen avtor Pepej Krop, 1. tenor pa se opravičuje: »Vsega tudi knjiga ne more opisati – saj je nepopisno«.

Ob 40-letnici Okteta Suha je izšla knjiga Pepeja Krop z naslovom »Kam še, kam? Wohin denn noch?«. Knjigi je priložena še zgoščenka Okteta Suha. Knjiga v slovenščini in nemščini in opisuje zanimive in luštne dogodivščine iz štirih desetletij Okteta Suha. Komplet stane 25 evrov in ga lahko naročite na: office@oktet-suha.at ali +43 664 3811049

Vincenc Gotthardt