Pavel Apovnik – to je ime, ki je v preteklih več ko 50 letih v slovenski narodni skupnosti zaoralo marsikatero sled, ki odmeva tudi v sedanji čas. Kdor natanko pregleda vse niti dobrih zamisli za večje spoštovanje slovenske besede na Koroškem in boljše sporazumevanje med obema narodoma, bo kar hitro našel posebej močno povezano tudi s Pavlom Apovnikom. Kar je delal, je opravljal z veliko vztrajnostjo in vsem srcem. Najlepše darilo za svoj 90. rojstni dan, ki ga te dni praznuje, si je naredil z izdajo leksikona slovenskega narečja v pliberškem okolju. Tudi za to delo velja: vztrajnost, veliko vedenja in ljubezen do korenin.

Pa se je zgodilo pri predstavitvi njegovega leksikona v Kulturnem domu v Pliberku, da so ljudje našli predvsem besede zahvale za delo, ki ga je Pavel Apovnik opravil v svojem poklicu in si je seveda vedno vzel tudi čas, da je pomagal tu in pomagal tam. »Kot vodja Biroja za slovensko narodno skupnost je cilje uresničeval z daljnovidnostjo in posebno zavzetostjo in veliko prispeval k skupnemu dobremu počutju v deželi,« je dejal sedanji vodja Biroja Peter Karpf. Avguštin Brumnik je ubesedil Apovnikovo delo takole: »Zame je bil vzor delovanja za narodno skupnost.« Z njim se je srečal že kot otrok, ko je Apovnik organiziral letovanje otrok na morje. »Pavle je bil naš tovariš. Takrat so bili še tovariši.« K besedi se je javil tudi Valentin Inzko. 90-letnega jubilanta je naredil 50 let mlajšega in spomnil na leto 1975, ko je kandidiral kot glavnik kandidat za Enotno listo za deželni zbor. Skoraj bi mu uspelo. Takole ga opisuje: »Osebnost, ki so ji ljudje zaupali in jo spoštovali. Njegova beseda je imela težo.« Bernard Sadovnik ga je imenoval »očetovskega spremljevalca na politični ravni«. Buhonaj, mu je rekel in svoj govor, tako kot ga je začel, nadaljeval v narečju. Martina Piko-Rustia je spregovorila v imenu Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik. Za etnološki oddelek in za poznejši inštitut, katerega predsednik je bil Pavel Apovnik nekaj časa, je izdelal tudi pravila. Zdaj vodi inštitut Martina Piko-Rustia. Pa ne samo to, tudi predsednica Društva Naš otrok je medtem. Tudi tukaj je Pavel Apovnik s somišljeniki pred desetletji pokazal, kako pomagata daljnovidnost in vztrajnost, ko so ustanovili prvi dvojezični otroški vrtec v Celovcu.

Tudi Nužej Tolmaier, garač za slovensko narodno skupnost, je našel prave besede za osebnost, ki s svojim delom odmeva v sedanji čas. Apovnika je predstavil kot človeka, ki je znal tako v vrhunski politiki zasaditi temelje z dobro pravno osnovo kot pa tudi v domačem kraju, ko je šlo za poživitev slovenskega društva v Velikovcu. V svojem življenju je prestopal pragove parlamenta in ministrstev, prav tako pa tudi pragove domačij rojakinj in rojakov. Glasbena šola brez Apovnika ne bi imela pravnih temeljev. Rekel je tudi: »Vsa leta se je Apovnik trudil za razvoj in celovito funkcionalnost rabe slovenskega jezika na Koroškem.« Pripravljal je pravne slovarje za pravnike, občinske odbornice in odbornike in zaposlene v gospodarstvu.

Nemogoče je našteti, kje vse se skrivajo Apovnikovi temelji na kulturnem, političnem, izobraževalnem, zadružniškem in gospodarskem področju najrazličnejših pobud in ustanov slovenske narodne skupnosti. Vedeti pa je treba, da je že kot študent prava na Dunaju dal močno znamenje, ko je postal predsednik Kluba slovenskih študentov, da bo imelo njegovo življenje pripravljeno marsikatero funkcijo zanj. Marsikje je bil v ospredju, še večkrat pa je poskrbel za dober razvoj kakega pomembnega projekta za narodno skupnost v ozadju.

»Narodna skupnost je zame na prvem mestu,« pravi Pavel Apovnik. Njegovo vodilo pa je vedno bilo in ostaja: »Skupaj si spoštljivo in tolerantno prizadevajmo za skupno boljšo prihodnost naše dežele Koroške.« Da se sožitje na Koroškem na tehtnici iz leta v leto bolj nagne k besedi »boljše«, to je tudi zasluga vztrajnega dela Pavla Apovnika. Zato naj ga nič ne čudi, če sliši tudi ob svojo 90-letnici, da njegovo delo še vedno odmeva v sedanjost. Ker je doma na kmetiji, gotovo ve, če si ob pravem času sejal in skrbel za rast, je za žetev poskrbljeno.

Vincenc Gotthardt