Pastirsko pismo avstrijskih nadškofov in škofov ob misijonski nedelji 2019

Drage sestre in bratje v Gospodu!

Pred točno sto leti, leta 1919, je papež miru Benedikt XV. napisal odločilno encikliko o svetovnem misijonu. Začenja se z besedama »maximum illud«. Papež z uvodno besedo »maximum« nakazuje na »največji« nalog, ki ga je Jezus zadal svojim učencem. Ta nalog se glasi: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu.«

Našo Cerkev od leta 2019 vodi papež, ki sam prihaja iz klasične misijonske dežele in od vsega začetka na vso moč kliče v spomin, da mora Cerkev ponovno postati misijonska. Njegov poziv je posebej namenjen nam katoličanom v Evropi, kajti predolgo smo bili navajeni, da smo na videz »avtomatsko« katoliški. To pa že dolgo ne deluje več, ker mladi ljudje danes zelo samostojno in individualistično izbirajo svoje življenjske koncepte.

Papež Frančišek prihaja iz daljne dežele z južnjaško mentaliteto. Tu se bolj svobodno in sproščeno približujejo drug drugemu. To živi tudi papež, in to je tudi to, kar si želi od nas. Približuje se vsakomur, posebej ljudem na robovih družbe. Obiskuje delavske družine v Rimu, vabi brezdomce k sebi na kosilo, pri svojih pastoralnih potovanjih ima raje dežele, v katerih kristjani pogosto živijo na robu eksistence ali predstavljajo manjšino.

V Avstriji pogosto trpimo zaradi stanja Cerkve. Sramotijo in težijo nas samo škandali. Trpimo tudi zaradi vedno manjšega števila in zaradi pomanjkanja otrok in mladine, zaradi nezanimanja za vero številnih ljudi, tudi krščenih. Nimamo nobenih splošnih receptov, nobenega čarobnega napoja, s čimer bi bilo vse spet v redu! Obstaja pa zdravilo, kar nam katoličanom v Evropi predpisuje papež Frančišek. To zdravilo je nevidno, kajti to je duhovna drža. Papež Frančišek želi, da razvijamo mentaliteto: mentaliteto, da gremo ven, mentaliteto, da se bližamo oddaljenim, mentaliteto razvijanja novih idej, da pričamo in oznanjamo ljudem evangelij. Na kratko: Potrebujemo misijonsko mentaliteto, ki nas poganja od znotraj, da lahko spet posredujemo lepoto evangelija ljudem, ki so se oddaljili od vere.

V Cerkvah v Afriki, Aziji, Latinski Ameriki in Oceaniji obstaja ta misijonska mentaliteta. Cerkve so tam mlade in dinamične. Čeprav v misijonskih deželah obstajajo težave – od revščine tja do zatiranja in odprtega preganjanja – tam Cerkev močno raste. Lani je število članov svetovne Cerkve znašalo nad 1,3 milijarde ljudi. Pri nas v Avstriji s petimi milijoni kristjanov pomeni to okoli 0,37 odstotka. Toda imamo možnost, da podpiramo dinamiko svetovne Cerkve. Za to gre pri svetovni misijonski nedelji: po nalogu papeža zbiramo darove pri vseh bogoslužjih na vseh celinah in v vseh deželah svetovne Cerkve. Papeževa misijonska služba s tem denarjem financira konkretne projekte v revnih škofijah: gradi šole, otroške vrtce, sirotišnice, z nabirko misijonske nedelje se sploh omogočajo semenišča, domovi za ostarele, domovi za umirajoče in sto drugih stvari. To je ena izmed največjih solidarnostnih akcij na tem planetu, pri kateri se velikodušno udeležujemo verniki v Avstriji. Vsak dar je močna podpora poslanstvu Cerkve, vsak darovan evro je misijonska dejavnost.

Tema misijonske mentalitete res ni obrobna tema, kajti pri tem gre za vprašanje: Smo tako napolnjeni s svojo vero, da jo želimo deliti tudi z drugimi? Želimo, da Cerkev prinese Božjo ljubezen v srca vseh ljudi? Papež Frančišek je zato razglasil celotni oktober 2019 za »izredni mesec svetovnega misijona«, ker gre pri temi misijon tudi za našo prihodnost: ne samo za prihodnost Cerkve, temveč tudi za prihodnost človeštva.

Pogled na mlado, revno, a močno rastočo svetovno Cerkev je včasih najboljša terapija proti verski in cerkveni utrujenosti, ki nas v Avstriji včasih grozi zaobjeti. In če na misijonsko nedeljo svoje srce odpremo z molitvijo in darom za te revne Cerkve, tako smo lahko prepričani, da obstaja neke vrste »donosnost«. Skrb za svetovni misijon ni cesta enosmernica: Če mi v starih, premožnih krščanskih deželah pomagamo svojim bratom in sestram v mladih, revnih Cerkvah, potem bo Bog tudi nam – o tem smo lahko prepričani – pomagal in nas blagoslovil.

S prošnjo za materinsko pomoč Marije za misijon in za nas vse vam in vsem, s katerimi ste povezani v ljubezni, podeljujemo škofov blagoslov.

avstrijski in nadškofje in škofje, oktobra 2019