Dežela Koroška je povabila na spominsko proslavo ob 80-letnici konca vojne, 70-letnici državne pogodbe in 30-letnici pristopa k Evropski uniji. V središču je bilo spominjanje s pogledom v prihodnost. Spominjanje so obogatile priče časa, iz knjige Angel pozabe pa je brala pisateljica Maja Haderlap.

Pa še še ustavimo pri pričah časa. Med njimi so bile tudi osebnosti iz slovenske narodne skupnosti, ki so doživele deportacijo. Osebno navzoče so bile Rozina Wernig, Ana Olip-Wurm, Ana Urban ter Reginald Vospernik. Po spletu sta bili povezani še Marija Michor in Regina Tolmaier. Prav na deportacijo koroških Slovenk in Slovencev je opozoril slavnostni govornik Heinz Fischer. Zanj je pomembno, da usoda deportiranih koroških Slovenk in Slovencev ne sme manjkati v spominski kulturi. »Nikdar ne smemo pozabiti,« je dejal. Povedal je, kako je osebno doživel vojno in potem osvoboditev. Vojno je označil kot največje človeško zlo. Izpostavil je prvi člen človekovih pravic: »Vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice.« Močnejše upoštevanje tega stavka bi mnogo spremenilo, tako nekdanji zvezni predsednik.

Koroški deželni glavar Peter Kaiser je poudaril: »Spominjati se, pomeni živeti odgovorno.« Letošnje obletnice so jasno sporočilo za mir, svobodo, demokracijo in enotnost. Naše liberalne demokracije ne smemo jemati za samoumevno, temveč je rezultat pogumnih odločitev. »Kar se naučimo iz preteklosti, nam daje moč za oblikovanje sedanjosti in pogum za prihodnost. Pogled nazaj je opozorilo, je poslanstvo in zavezanost do milijonov žrtev,« je dejal Kaiser.

Žal pa pogled na dogajanje v svetu ni spodbuden. Kaiser je omenil Ukrajino, Gazo, Indijo in Pakistan, Tajvan ter ravnanje velesil. Glede na to je potrebno jasno stališče: »Pozivam vas, da storite vse, kar je v vaši moči, da bo naša demokracija odporna, ter da se zanjo vedno znova zavzemate. Postavimo v naše središče svobodo, suverenost, spoštovanje, nevtralnost z aktivno in mirovniško zunanjo politiko, samozavest in sposobnost obrambe.« Koroška na stičišču treh kultur je lep primer, kako je mogoče živeti enotnost v raznolikosti. »S tem pa smo zgled za močno Evropo,« je dejal Kaiser.

O kulturi spominjanja je spregovorila tudi mladina. Svoje misli so podale dijakinje in dijaki 6b razreda Evropske gimnazije v Celovcu in 5a razreda Slovenske gimnazije. Dobro osnovo za pogled v preteklost ponuja tudi razstava v Koroškem deželnem muzeju »Hinschaun! Poglejmo«. Na to je opozoril direktor Wolfgang Muchitsch.