Ravnatelj Hanzi Pogelschek je zelo hvaležen osebnostim, ki so se angažirale za ustanovitev HAK-TAK, ki je dodatna in potrebna ponudba na področju manjšinskega šolstva. Poleg pristojne ministrice Hilde Hawlicek posebej omenja tedanjega člana državnega zbora poslanca Karla Smolleja in bivšo ravnateljico Majo Amrusch-Hoja. Mnogo ljudi se je trudilo v ozadju, kot je povedal Pogelschek, ki kot zelo pomembno partnerico šole vidi Slovensko gospodarsko zvezo. »Tisti, ki so šolo ustanovili, so jo koncipirali zelo daljnogledno, saj je šola postala celo vzor zunaj Evrope, pet let kasneje je namreč po modelu naše Dvojezične zvezne trgovske akademije nastala partnerska šola v Braziliji, v Minasu Geraisu.«

Na Dvojezični trgovski akademiji so z letošnjimi maturantkami in maturanti vred zabeležili 680 absolventk in absolventov, ki delujejo na vseh celinah. Znanstveno-tehnični napredek povzroča temeljne strukturne spremembe tudi na poklicnem sektorju: vrsta poklicev izginja, nastajajo pa novi. Pogelschek opemnja na anketo, ki so jo pred nedavnim izvedli avstrijski mediji. »Pokazala je, da je dana želja po čim višji digitalizaciji pri določenih uradnih poteh in drugih strukturah, ampak ne pri bančništvu. Ljudje v Avstriji si večinoma še vedno želijo osebni kontakt pri določenih bančnih storitvah.« Visok delež absolventk in absolventov ostaja povezan z ekonomijo. Nekateri so se odločili tudi za pedagoško smer. »V našem kadru imamo medtem že absolvente, ki poučujejo kot komercialisti in sem jih svoj čas poučeval sam. Drugi se odločajo za študij prava ali mednarodnega menedžmenta. Imamo absolvente, ki so šli študirat na znane ekonomske fakultete v Evropi. Posamezni se izobražujejo za zdravstvene poklice, med njimi imamo tudi zdravnike in zobozdravnike. Spet drugi najdejo svoje delovno mesto na kulturnem in kreativnem terenu. Retrospektivno gledano je poklicni spekter naših absolventk in absolventov zelo širok. S posebej obširno izobrazbo informacijske tehnologije in digitalizacije v kombinaciji s pridobitvijo obrtne upravičenosti je šola omogočila marsikateremu absolventu tudi ustanovitev lastnega podjetja.«

Aktualni ekonomski in ekološki izzivi spodbujajo novo ponudbo izobraževalnih težišč. Poleg informacijske in komunikacijske tehnologije in menedžmenta za šport in kulturo ponujajo od leta 2017 smeri menedžmenta za okoljevarstvo in energetiko ter kombinirano ekonomsko-tehnično izobrazbo na terenu okoljske tehnike, kjer imajo unikatno izobraževalno ponudbo na Koroškem, saj povezujejo ekonomsko izobrazbo na HAK-TAK s tehnično izobrazbo na HTL. Prednost šole poleg že omenjenih težišč in učenja jezikov ravnatelj vidi tudi v tem, da lahko gredo dijakinje in dijaki po maturi študirat ali pa direktno vstopijo na trg dela. Koristne izkušnje si pridobijo že med šolanjem, ko morajo opraviti najmanj 300 ur obvezne prakse – šola jih pri tem tudi podpira s programom Erasmus+. »Z veseljem opažam, da veliko dijakov do mature celo preseže obveznih osem tednov praktičnega dela in da se absolventke in absolventi z geslom šole 'Danes sošolci, jutri poslovni partnerji' res mrežijo med seboj, kar je na gospodarskem področju še posebej koristno. Naša šola je dober primer za evropski duh – približevanje regij čez državne meje. Če danes govorimo o podnebnih ali ekoloških izzivih, je velik cilj predvsem regionalnost. Nekateri znanstveniki pravijo, da ni primarno nadaljevanje globalizacije, šli naj bi bolj v smeri glokalizacije,« še dodaja ravnatelj Hanzi Pogelschek.

Mateja Rihter