Martin Kelih je med drugim znan kot hišni upravitelj Mohorjeve v Celovcu, kot nogometaš in farni svetnik v Selah. Za izobrazbo za akolita se je odločil, ker že več ko deset let vodi ministrantsko skupino v domači fari. »Zmeraj je kdo vprašal, zakaj pa je obred takšek kot je in ne drugačen. Tako da sem spoznal, da ne bi škodovalo, imeti več znanja za take stvari. Da veš, kaj in zakaj spredaj pred oltarjem delaš.«

Pri prvem tečaju izobrazbe za akolite in akolitinje v krški škofiji je sodelovalo deset moških in šest žensk. Trajal je od oktobra 2023 do aprila 2024. Tečaj je bil za Martina Keliha zelo zanimiv. Vtisje naredil nanj predvsem strokovno znanje Klausa Einspielerja, ki je izobrazbo sestavil in skupaj z drugimi predavateljicami in predavatelji oblikoval.

Pomembno je za Martina Keliha, da škofija laikom nudi podporo pri delu in službi ob oltarju. »Dobro je, da veš, da kdo stoji za teboj: v tem primeru škofija, škof, župnik in naposled tudi fara. Tečaj sam na sebi je zelo priporočljiv. Zakaj, da bi se ne izobraževali v to smer. Kot kristjan je tudi naša dolžnost, da se razvijaš in izobražuješ naprej. Da se spoznaš v lastni veri. Da imaš osnove in temelje v tem, kar sam prakticiraš in živiš.«

Da se pa laiki izobražujejo, je po njegovem mnenju tudi dobro. S tem, poudarja, v farah lahko prevzemajo laiki določene naloge in službe. To vidi tudi kot eno izmed naročil našega krščanskega občestva. Da so ljudje tisti, ki sooblikujejo faro. »Samo na duhovnika čakati in reči, to pa to bi radi imeli, je najbolj enostavno, pa se usesti v nedeljo v cerkev k maši in čakati, je najbolj enostavno. To ni enosmernica. Dobro naj bi bilo, da podpiramo drug drugega. Tudi duhovniki profitirajo od tega, da ljudje sodelujejo. V farah je dosti dela in nalog, ki jih lahko laiki prevzamemo. Treba pa je ljudi spodbuditi in tudi pokazati, da se vsak najde v drugih službah s svojimi talenti in interesi. To je ena taka moja skrivna vizija, da bi čim več ljudi pritegnil k sodelovanju v fari. Morda s tem, da narediš prvi korak in komu pomagaš pri odločitvi, morda se še kdo opogumi. Po mojem je kdo potreben, da spodbuja in daje impulze, če res ni duhovnika v fari.«

Verska pot Martina Keliha se je začela doma. Osnove je dobil od zgleda staršev, babic in dedov.

Predvsem Selani so bili dolgo pod okriljem salezijancev. »Oni so mene in mojo generacijo že oblikovali. Njega je tudi zelo oblikoval novomeški škof Andrej Saje, ki je dolga leta deloval kot duhovnik v Selah. Zelo pomembna mu je nedeljska sveta maša. Iz obhajanja bogoslužja črpa moč za ves teden. Svoje verske vrednote tudi sinu rad da naprej. Z ženo Martino, veroučiteljico, gledata, da redno obiskujeta nedeljsko mašo in da je mladi sinček Ivo zraven. »Nama je pomembno, da tudi to doživlja in vidi. To otroka oblikuje in je pomembno, da odrašča v tem smislu. Da se tudi navadi, da gre k maši. To moraš kot otrok dobiti zraven, drugače težko najdeš to pot do vere.«

V domači fari Martin Kelih že dolgo sodeluje. V farni svet je izvoljen že tretjo periodo, medtem že drugo kot podpredsednik farnega sveta. Selske ministrante pa spremlja že deset letin je tudi delilec obhajila. Služba akolita je zanj tesno povezana s tema dvema službama. »Ker sem te stvari že nekako delal, sem si hotel pridobiti že znanje za to, da izvem, kakšno je ozadje obreda in da maše lahko sooblikujem še bolj slovesno. To je bil glavni povod,« poudarja Martin Kelih, ki sam tudi ministrira, če drugih ministrantov ni. »Teološko in zgodovinsko sem se veliko naučil pri izobrazbi za akolita. Sedaj lahko drugim tudi povem, zakaj se obhaja maša tako, kot se. To je zelo pomembno, da človek to veš, če drugim posreduješ to znanje. S tem bo še več kdo drug vedel za to.«

Nekaj znanja je seveda že imel, ko je začel z izobrazbo, kmalu pa je Martin Kelih opazil, da je le nekaj malenkosti drugače. »Veliko stvari se dela prav, je pa nekaj skritih detajlov, v katere lahko položiš več vrednosti, da bo še bolj slovesno in lepše. Take stvari sem na tečaju izvedel in spoznal. Tečaj je bil zgrajen iz teorije in veliko prakse. Tam smo kar trenirali, kako se dela pravilno.«

Kaj bo naredil kot akolit v selski fari?

To znanje, ki ga je pridobil, bi rad dal naprej drugim. To je ena stvar, in da bi farane motiviral s tem, da bi še kdo kaj prispeval k farnemu življenju. Da bi se še kdo opogumil in na vseh različnih področjih pomagal v farnem življenju. To bi bila ena taka ideja za prihodnost. »Spreminjati kaj, po mojem ni pametno, spodbujati je treba ljudi, potem samo od sebe pride do sprememb,« je prepričan in dodaja: »Naša fara je taka, da nimamo stalnega duhovnika. Je zelo lepo in fajn, če je nekdo tam, ki pripravi določene stvari. V tem vidim svojo glavno nalogo in službo. Da je, ko duhovnik pride, vse pripravljeno. Mislim, da imamo laiki dosti služb, ki jih lahko prevzamemo in opravimo, s tem pomagamo duhovnikom in jih razbremenimo. Da se duhovnik lahko osredotoči na zakramente in to, česar mi laiki ne moremo. Dovolj nalog je, ki jih lahko prevzamem v fari.«

Zakaj je služba akolita pomembna?

Služba kot služenje in pomoč duhovniku, tako pravi Martin Kelih. Pomembno je zanj tudi priprava ministrantov, da je bogoslužje čim bolj slovesno in da čim več ljudi gre domov od svete maše s pozitivno energijo, da doživljajo ceremonijo samo na sebi kot pozitivno. »To je nekaj lepega, kar doživiš. Lepšega skoraj ni v kombinaciji s celo liturgijo, kar tam slišiš in čutiš.«

Novi akolit upa, da bi se še več kdo opogumil in pomagal v fari, ker je to nekaj lepega, če kaj narediš za skupnost. »Naša naloga je, da v smislu vere prispevamo k rasti vere.

Duhovniki potrebujejo našo pomoč. V bistvu nam pa nič ne manjka. Pri nas živimo v mirnem svetu. Hrano imamo, česar polovica sveta nima, imamo pitno vodo, česar tudi polovica sveta nima. Živimo v raju in naš svet, kar se tiče vere, se itak že spreminja 2000 let. Osnove so iste, ampak ne delamo tega, kar so delali pred 2000 leti.«