Obletnice nas spominjajo na dejstvo, da so že zdavnaj pred nami drugi orali polja in ledino za setev, ki jo smemo danes spravljati v svoje žitnice, piše v svojem prispevku rektor Jože Kopeinig, ki izmenjaje z g. Valentinom Gotthardtom in župnikom Jožetom Valeškom skrbi za mesečno sv. mašo v slovenskem jeziku pri nas na Želinjah.

Ustanovitelj zbora je bil župnik Tomaž Holmar, ki je bil pred drugo svetovno vojno in po njej župnik za našo faro Šmarjeta pri Velikovcu s podružnico Želinje. Na njegovo pobudo je ob sodelovanju navdušenih in pevsko nadarjenih domačinov zaživel takoj po koncu druge svetovne vojne leta 1945 cerkveni zbor na Želinjah. Čeprav v brošuri posvečamo nekoliko večjo pozornost njemu, ne gre zanemariti zavzetosti za ubrano cerkveno petje njegovih naslednikov in naslednice, kot sta to predvsem dolgoletni vodja in organist Valentin Kassl in Sonja Kuchling, ki že kmalu 40 let vodi zbor.

Čeprav smo se pri našem delu osredotočili izključno na minulih osem desetletij, je pomembno dejstvo, da je naš kraj slovel že s pričetkom organiziranega slovenskega prosvetnega delovanja na začetku minulega stoletja kot domovina dobrih ljudskih pevcev in pevskih zborov. Kajti že leta 1908 so na Želinjah ustanovili »Katoliško slovensko izobraževalno društvo za Važenberg in okolico«. V odboru so bili dejavni sosedje iz Štriholč, iz Važenberga, iz Hudega kraja in Šmarjete, kjer je mdr. podpiral delovanje društva župnik Ivan Dolinar. Izjemno razvejano delovanje društva je zabeleženo v tedniku MIR od leta 1908 do leta 1918.

Predstavljena brošura nudi vpogled v dokaj razgibano in bogato cerkveno-kulturno delovanje naših prednikov in sedanje generacije na severni jezikovni meji dvojezične Koroške ob vznožju Svinške planine. Popelje bralko in bralca v trdi čas po vojni, nato v obdobje 2. vatikanskega koncila, ko se je pri obhajanju sv. maš uveljavil ljudski jezik. Jezikovno dokaj nemirna zadnja desetletja prejšnjega stoletja so prav tako zaznamovala našo zgodovino kot novejši čas.

Naš kraj je dal kar štiri novomašnike, od teh tri Slovence. To so g. Leopold Kassl, pd. Krofič, g. Franc Posch (dolgoletni župnik v Globasnici), župnik kanonik dekan Leopold Kassl (dolgoletni župnik v Bilčovsu) in p. Siegfried Müller. Tudi njim posvečamo večjo pozornost.

Jedro vsebine pa je namenjeno živi pevski dejavnosti skozi cerkveno leto, posebej tradiciji koledovanja ter posebnim svečanostim na cerkvenem in posvetnem odru. Poleg bogate fotografske bere podajo svoje misli o petju v cerkvenem zboru pevke in pevci ter vodja zbora Sonja Kuchling.

Z brošuro se hvaležno spominjamo svojih prednikov, ki so nam vzor trdoživosti domače slovenske besede in domačega pevskega izročila. Namenjena pa je tudi mlajšemu rodu doma in po svetu, ki se zaveda bogastva svoje kulturne dediščine in rad prepeva naše lepe cerkvene pesmi.

Zalka Kuchling