Organisation / Organizacija

Nedelja

Na postaji med sovraštvom in sočutjem

Prihodi – Odhodi: dvojezična predstava Teatra Rampa o povojnem srečanju

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Lucija Ostan Vejrup in Lara Maria Vouk (Moschitz)

Prihajali so v iKult v Celovcu ljudje z vseh koncev dvojezične Koroške z velikim zanimanjem. Odhajali so z mešanimi čustvi. Ganjeni, zamišljeni, tudi pretreseni. Nova predstava Teatra Rampa »Prihodi – Odhodi« razkriva človeško plat zgodovine, je polna bolečine, tišine in slutnje novega začetka.

Predstava »Prihodi – Odhodi« izpod peresa režiserke Alenke Hain je preprosta, vendar močna v sporočilu. Oder je skromen: dve klopi, nekaj črno-belih fotografij v ozadju, ki ponazarjajo dve ženski usodi, pet luči, ki visijo nizko nad tlemi, posušena veja ter kamenje, razporejeno po odrskih deskah. Celotna predstava poteka v slovenščini in nemščini ob spremljavi dvojezičnih nadnapisov. Svetloba na odru ustvarja še posebno ozračje.

V ospredju sta protagonistki Marija in Johanna, vsaka s svojo bolečino in preteklostjo. Igralki Lucija Ostan Vejrup in Lara Maria Vouk mojstrsko upodabljata vlogi žensk, ki sta si sprva tuji in se na simbolični železniški postaji življenja srečata – ena prihaja, druga odhaja.

Zgodba se odvija spomladi leta 1945, ob koncu druge svetovne vojne. Na zapuščeni železniški postaji se srečata ženski z zelo različnima ozadjema: Marija, koroška Slovenka, se vrača iz nemškega taborišča. Johanna, Nemka iz Celja, beži pred povojnimi maščevanji. Obe nosita težke zgodbe, boleče izkušnje in globoko negotovost glede prihodnosti. Polni sta predsodkov, sovraštva in grenkobe, počasi pa med njima vendarle raste spoznanje, da je njuna usoda zelo podobna. Obe sta bili pregnani in izgnani le zaradi svoje »napačne« narodnosti oziroma »napačnega« jezika.

Čeprav vsaka govori samo svoj jezik, slovenščino in nemščino, se med njima vzpostavi tiha, človeška povezanost. Skozi napet in občutljiv dialog se med njima razvije odnos sočutja, dvoma, upanja. Njuno srečanje postane simbolno: ena prihaja, druga odhaja, a obe sta zaznamovani s skupno preteklostjo in neznano prihodnostjo. Na koncu ostane na odru le prazen kovček.

Predstava je bila del spominskega leta 2025 – Leto spominjanja, ki obeležuje 80. obletnico konca druge svetovne vojne. Na ogled je še v četrtek, 15.5., in v soboto, 17.5., vsakič ob 20. uri v iKultu v Celovcu.