»Ko pridete v Pliberk, ste že sredi razstave. Na fasadah hiš vas pozdravljajo slike umetnikov Käthe Kollwitz in Ernsta Barlacha in vas popeljejo v notranjost Muzeja Wernerja Berga, v katerem se predstavljata oba umetnika v dialogu z umetnostjo slikarja Wernerja Berga.« S temi besedami je Raimund Grilc odprl letošnjo razstavo v Muzeju Wernerja Berga v Pliberku, ki ima naslov »Preko mej bivanja.«

Vsi trije umetniki Käthe Kollwitz, Ernst Barlach in Werner Berg so se v svojem ustvarjanju podajali čez meje in postavljali v središče svojih stvaritev človeka – njegove stiske in skrbi, prav tako kot sanje in upanja. Käthe Kollwitz (1867–1945) je svoje delo postavila v službo družbene odgovornosti. Njena pozornost je veljala ljudem, ki so živeli v senci napredka in se vsak dan borili za preživetje. »Kritično, obsojajoče je portretirala ljudi v ciklih »Weberaufstand« in »kmečki upori«. V njenih slikah se zrcali obup človeka in sveta«, je v svoji predstaviti dejala kuratorka razstave Heike Stockhaus iz Hamburga. V slikah Käthe Kollwitz se zrcali usoda delavstva. Slike obenem prizadenejo in vabijo k razmisleku. Po smrti sina v prvi svetovni vojni je umetnica ustvarila kip matere z mrtvim sinom, »ki se brez bridkosti spominja skupnih let«. »Matere Käthe Kollwitz želijo obvarovati svoje otroke pred vojno,« je dejala Stockhaus in poudarila, da je tudi umetnik Ernst Barlach (1870–1938) svaril pred vojno. S potovanja po Ukrajini je umetnik Barlach prinesel več sto skic kmetov in beračev. Za Barlacha so bili ti ljudje ikone. Z njihovo upodobitvijo se je umetnik uprl svetu, ki se je »razvijal v napačno smer«. Dva velika bronasta kipa umetnika Barlacha dominirata pliberško razstavo: kip berača, ki svari pred svetom, ki je poln pohlepa in grabežljivosti in velik angel miru, ki lebdi viseč nad razstavo. S 160 eksponati ponuja razstava v Pliberku ne le retrospektivni vpogled v umetniški svet obeh umetnikov, temveč zrcali njun svetovni nazor v sedanjost. 

Medtem ko je Ernst Barlach videl preseganje mej v duhovnosti, se je umetnica Käthe Kollwitz počutila kot zagovornica socialne enakopravnosti. Svojo predstavitev obeh umetnikov je Heike Stockhaus zaključila z gorečim pozivom »Na nas je, da utonejo v Sredozemskem morju ljudje. Na nas je, da izrabljamo in zapravljamo surovine. Ne pozabimo, ta svet je za vse!«

Medtem ko so dela obeh umetnikov razstavljena v pritličju in v podstrešnih prostorih muzeja, so v prvem nadstropju na ogled dela Wernerja Berga. Pod naslovom »Slovo« so zbrane slike iz poznega umetnikovega ustvarjanja. »V teh slikah se zrcali nov pogled Wernerja Berga. Umetnik je boleče zaznaval napredek in spreminjanje pokrajine in ljudi,« je na odprtju letošnje razstave v Muzeju Wernerja Berga dejal kustos Harald Scheicher. »Tudi če mislimo, da dobro poznamo dela Wernerja Berga, nam slike, nekatere prvič predstavljene javnosti, odpirajo nov pogled na njegovo ustvarjanje. Hladne nove zgradbe, zapuščene kmetije, zaskrbljeni ljudje in vedno spet ženske s tipičnimi rutami, v hladnih skorajda bledih barvah kažejo, da se umetnik v svoji domovini ni več počutil doma.« Bergove slike stopajo v najnovejši razstavi v dialog z umetninami Barlacha in Kollwitz in skupno opozarjajo na njihov pomen sedanjosti.

Glasbeniki Tonč Feinig, Silvia Igerc, Arthur Ottowitz in Reinhard Wulz so z izbranimi melodijami in besedili podkrepili izpoved razstave. 

Razstava: Preko mej bivanja v Muzeju Wernerja Berga v Pliberku je na ogled do 27. oktobra 2019 in to od torka do nedelje od 10. do 18. ure. 

Avizo: 

Umetnost, njene zgodbe in jaz                                                                                               

Vodstvo po razstavi in tri delavnice v nemščini: slikanje, pogovor, pisanje

ponedeljek, 27. maja 2019, ob 18. uri 

prijave do četrtka, 23. maja, po telefonu: 0463-54587-3401(Rezka Partl, rezka.partl@kath-kirche-kaernten.at)

v Muzeju Wernerja Berga Pliberk