Organisation / Organizacija

Nedelja

Molitvena osmina za edinost kristjanov

»Za pravico, za pravico si prizadevaj«

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Molitvena osmina za edinost kristjanov (KNA)

Osmina za edinost kristjanov je letos pod geslom »Za pravico, za pravico si prizadevaj«

Vsako leto od 18. do 25. januarja poteka po vsem svetu Molitvena osmina za edinost kristjanov. Tudi v mnogih župnijah krške škofije molijo kristjani za edinost. Za geslo letošnjega srečanja so si krščanske Cerkve izbrale besede »Za pravico, za pravico si prizadevaj«. Besede so vzete iz 5. Mojzesove knjige. Celotni stavek se glasi: »Za pravico, za pravico se poganjaj, da boš živel in vzel v last deželo, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog«.

In če kdo misli, da je vsako leto enak program in poteka sprehod s svečami skozi mesto, se moti, saj je letos marsikaj drugače. Letos bo na Molitveno osmino za edinost kristjanov v Celovcu prvič prišlo do skupnega bogoslužja, ki ga bodo obhajali katoličani, evangeličani, starokatoličani in pravoslavni verniki. Srečanje bo v petek, 25. januarja, ob 18. uri v starokatoliški cerkvi v Kaufmanngasse v Celovcu. Novo bo tudi, da v tem tednu ne bo ekumenskega sprehoda v centru Celovca od cerkve ene verske skupine do druge. Ta sprehod v Celovcu letos prvič ne bo v tem tednu, ampak ga bodo izvedli 6. junija. Novo je letos tudi, da se je evangeličanska Cerkev 17. januarja spomnila dneva judovstva. V Celovcu so v ta namen pripravili predavanje Barbare Rauchwarter na temo »Blagoslov in prekletstvo psalmov«, v Beljaku pa je superintendent Manfred Sauer obhajal bogoslužje, v središče katerega je postavil dan judovstva.

Ob letošnji molitveni osmini za edinost kristjanov smo se pogovarjali s superintendentom Manfredom Sauerjem o tem, kaj je skupnega krščanskim verskim skupnostim, in katera je tista posebnost, ki jih razlikuje. Predstavljamo vam tudi srbsko-pravoslavno versko skupnost v Celovcu.

Pogovor s superintendentom Manfredom Sauerjem

Ne gre za število, temveč za kakovost

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Manfred Sauer (Nedelja)

Kaj je za vas bistveno pri prizadevanjih za enotnost kristjanov? Katere so najpomembnejše skupne značilnosti katoliške, evangeličanske, starokatoliške in pravoslavne Cerkve?

Manfred Sauer: Zame je bistveno spoštljivo in odprto ravnanje, ki omogoča, da druge doživljamo kot obogatitev in ne kot ogroženost.

Imamo veliko skupnega, posebej prizadevanje v Jezusovem smislu in nalogu, da skrbimo za tiste, ki so v stiski, da se zavzemamo za tiste, ki so na begu. Skupno si prizadevamo za mir, pravičnost in za ohranjevanje stvarstva. Kar si želim za prihodnost, je, da bi bilo mogoče skupno obhajati evharistijo.

Kaj je za vas kot superintendenta posebej pomembno pri vsakoletni Molitveni osmini za edinost kristjanov? Kaj naj bi tu bilo v središču? Kako močno čutite prizadevanja za enotnost?

Manfred Sauer: Skupno obhajanje in praznovanje, petje, molitve so zame pomembni. Slišati različne glasove, je pomembno. To vse skupaj krepi skupnost, odpira pogled za drug drugega in nam daje občutek, da skupno in drug za drugega storimo in dosežemo več.

Ena stvar pa združuje vse krščanske Cerkve: imajo težave mladino navdušiti za svoje oznanilo. Kako naj se bližamo mladini in kaj naj pove?

Manfred Sauer: Mladino moramo jemati resno, se ukvarjati z njenim mišljenjem in čutenjem. Moramo ji dati občutek, da je njen glas pomemben in da smo pripravljeni tvegati in preizkušati kaj novega.

Na Koroškem se je več kot tretjina dijakov in dijakinj na višjih šolah odjavila od verouka. Vedno glasneje se govori o pouku etike. Ali bo pouk etike nadomestil verouk?

Manfred Sauer: Upam, da ne, kajti verouk je z mojega vidika zagotovilo za oblikovanje in vzgojo srca, ki vedno usmerja pozornost na celotnega človeka. Pouk etike je lahko pri tem pomembno dopolnilo, ne pa alternativa.

Evangeličanska verska skupnost je v primerjavi z rimsko-katoliško na Koroškem v manjšini. Kaj označuje manjšino, kje je njena krepost?

Manfred Sauer: Upam, da so to pogumna in iskrena drža, solidarnost in izkušnja, da ne gre za število, ne za količino, temveč za »kakovost«. Vsak človek je pomemben. Vsak posameznik lahko trajnostno spremeni svet. Vsak izmed nas je dragocen in ljubljen od Boga. Izkušnja, da si pripadnik manjšine, še – upam – bolj izostri pogled na druge manjšine.

Pogovarjal se je Vincenc Gotthardt.

Srbsko-pravoslavna verska skupnost

Kristus je pot, ki nas vodi k začetku edinosti nas vseh

Srbsko-pravoslavna verska skupnost obstaja na Koroškem od leta 1994. Večinoma sestoji cerkvena skupnost iz srbske diaspore na Koroškem. Aktivno se v cerkveno življenje vključuje 3000 članov. Bogoslužja ima srbsko-pravoslavna skupnost v starokatoliški cerkvi v Kaufmanngasse v Celovcu, prvo bogoslužje na Koroškem so imeli 4. maja 1994. Trenutno gradi srbsko-pravoslavna verska skupnost svojo cerkev v Vetrinju. Na Koroškem jo vodi Ljubomir Radovanov.

Ljubomir Radovanov ugotavlja, da je katoliški, evangeličanski, starokatoliški in pravoslavni Cerkvi skupen privilegij, da se lahko imenujemo kristjane. »S tem lahko, čeprav se razhajamo v teoloških in dogmatičnih vprašanjih, pokažemo vsemu svetu, naš skupen in nespremenljiv center je učlovečena Božja Beseda, Jezus Kristus.«

Vsakoletna ekumenska molitvena osmina, kjer se srečajo vsi kristjani, je zanj lepa priložnost za kristjane najrazličnejših verskih skupnosti, pokazati, da ne molijo k nekomu abstraktnemu, temveč k Jezusu, po katerem lahko prispemo do Očeta, ki je izvir našega bivanja in skupnosti s sinom in Svetim Duhom. Kristus je pot, ki nas vodi k začetku edinosti nas vseh. On je objektivna resnica, ki izključuje vsakršno subjektivnost in zaprtost vase. On je življenje, ki se nam vedno znova na novo daruje in ga lahko živimo z našimi bližnjimi in v skupnosti svete troedinosti.

»S tem lahko, čeprav se razhajamo v teoloških in dogmatičnih vprašanjih, pokažemo vsemu svetu, naš skupen in nespremenljiv center je učlovečena Božja Beseda, Jezus Kristus.«

Vsem krščanskim verskim skupnostim je skupna skrb za mlade, do katerih le težko najdejo stik. Radovanov ugotavlja, da je mladina, v kakršnemkoli času že živi, na poti iskanja lastne identitete. »Tu je naloga Cerkve, ki je središče vere, kulture in tradicije, da mlade na tej poti spremlja in jih pozorno posluša ter jim z razumljivimi sporočili odpira spoznanje o resnici, ki je Kristus.« Glede svoje verske skupnosti je Radovanov vesel, da se mladina rada vključuje v cerkveno življenje. Da je tako, je večinoma treba videti v veliki meri tudi v tradicionalni vzgoji in zgledu, ki ga mladi dobijo od svojih staršev.

Verouk v številkah

Ob debati o pouku etike kot alternativi k verouku je Izobraževalna direkcija (prej Deželni šolski svet) na Koroškem objavila tudi številke o obisku verouka na višjih šolah.

Pouk verouka v tem šolskem letu ponujajo za dijake in dijakinje s katoliško, evangeličansko, pravoslavno in muslimansko veroizpoved.

Med temi, ki ne obiskujejo verouka, so dijaki brez veroizpovedi, taki z veroizpovedjo, za katero ni verouka, in taki, ki so se odjavili.

Na 21 gimnazijah (AHS) s 13.705 dijakinjami in dijaki je 8.959 rimsko-katoliških, 1.179 evangeličanskih, 238 muslimanov, 85 pravoslavnih.

Na 25 poklicno-izobraževalnih srednjih in višjih šolah s 13.160 dijakinjami in dijaki je 7.286 rimsko-katoliških, 662 evangeličanskih, 397 muslimanskih in 115 pravoslavnih.

7.962 dijakinj in dijakov ne obiskuje verouka, točneje to pomeni, da na poklicno-izobraževalnih višjih šolah ne obiskuje verouka 36 % dijakinj in dijakov in na gimnazijah jih je 24 %.