Organisation / Organizacija

Nedelja

Moja slovenska riviera

Janko Ferk v novi knjigi predstavlja slovensko obalo.

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Slovenska riviera (Gotthardt)

Pravljično živahna pokrajina med alpskimi vrhovi in Jadranskim morjem me že desetletja zasvaja. Prav posebej me privlačuje kultura – da, kultura! – tako rekoč od italijanskega in slovenskega Trsta do hrvaškega Medulina – in kaj naj bi bilo zame bolj zanimivo kakor tistih – hkrati kratkih in dolgih – dvainštirideset kilometrov od Ankarana do Portoroža oziroma Sečovelj v slovenski Istri.

Ob robu naj zabeležim, da imata v Evropi samo dve državi še krajšo obalo. Bosna in Hercegovina ter Monako. In profesor Google, današnji vseved, pravi, da je slovenska obala sedma najkrajša na svetu.

Skozi stoletja je ob naravni lepoti vzbrstela duhovna barvitost. Istrski zrak, včasih tudi močni veter, je napajal iskrivo atmosfero življenja več narodov. Danes zna v Piranu vsak »kelner« več jezikov kakor marsikateri magister v Celovcu.

Prej sem se podajal na pot kakor študent, pozneje kakor letoviščar in zdaj kot pisatelj. Danes načrtno sledim rdeči nitki kulture, kulinarike, tradicije in tudi športa.

Prva knjiga, ki je tako nastala, je bila monografija o »Porečanki«. Sledil sem poti stare ozkotirne železnice od Trsta do Poreča, ki je med letoma 1902 in 1935 delovala. Daljša je kakor slovenska obala, namreč sto triindvajset kilometrov. Po mojem je ena izmed najatraktivnejših kolesarskih poti v Evropi. ...

Po »Porečanki« sem si mislil, da bi »načrtno« sledil geografiji. Nastala je »Rilkejeva pot«, ki naj ni navaden vodič, temveč je knjiga, ki se ob lepoti narave še ukvarja s kulturno-zgodovinskimi ozadji in s političnimi dogajanji ne samo preteklega stoletja. »Rilkejeva pot« je po mojem lahko spremljevalec vsakega človeka, ki je odprt za grad Devin, za kraje Sesljan, Gradež, Oglej, Videm, Gorico ali Milje. Za kraje, ki imajo ob slovenskih in ob italijanskih še nemška, se pravi avstrijska imena, ki jih jim je dala naša Avstro-ogrska monarhija.

Od Milj ni daleč v Ankaran. Skoraj ne začutiš, da si prestopil mejo, da si sploh na zgodovinskih tleh Habsburžanov, ki do Slovenk in Slovencev niso bili najslabši regenti. Z dvojezičnimi napisi se nikoli niso ubadali, postavili so jih, kjer so morali – po pravici in po pravičnosti – stati.

Torej, po prestopu meje si že skoraj na slovenski obali. V negeografskem smislu, in za njega se najbolj zanimam, je »Slovenska riviera« obmorski pas slovenske Istre, čudovitega polotoka v Jadranu. Obalo oblivajo Koprski, Strunjanski in Piranski zaliv, ki so deli Tržaškega zaliva.

V prvem večjem kraju, v Ankaranu, stoji zanimivi »Hotel Konvent«, ki je nastal iz bivšega samostana. V Kopru bo obiskovalko in obiskovalca presenetil glavni trg, ki je še danes poimenovan po Josipu Brozu, bolje znanem po imenu Tito. Izola je sploh moj najljubši kraj ob obali, o katerem ne bom izdal ničesar, da bo ostal še dolgo neke vrste zaupen namig. Ne želim si piranskih razmer.

Piran je svetovno znan. Ni edini kraj ob »Slovenski rivieri«, ki diši po morju, po soncu in sploh po dopustu odnosno po lagodju. Mestece je slikovito in staro, in mestece je obenem novo ter privlačno. Na Tartinijevem trgu, poimenovanem po slovenskem sinu Pirana, po skladatelju Giuseppeju Tartiniju, čigar kip z lokom v roki stoji pred beli občinski palači in čigar skladbe še danes izvajajo. Zanimiva je ena najstarejših hiš, »Benečanka« iz petnajstega stoletja, ki jo je postavil beneški trgovec svoji piranski ljubljenki.

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Slovenska riviera (Gotthardt)

Pirančani se danes ukvarjajo s kulinariko in z ribolovom. Eni so najbolj aktivni ob večerih, drugi pa že v zgodnjih jutranjih urah s čolni drsijo na odprto morje po sveže ribe. Meni jih speče moj prijatelj Bojan Grilj v restavraciji »Neptun«, ki je gotovo ena najboljših ob Jadranski obali. Ne morem je prehvaliti.

Portorož se mi zdi bolj imeniten po kulturi kakor po glasnem turizmu. V Seči pri Portorožu raste namreč od leta 1961 naprej skulpturni park »Forma Viva«, ki je ob vsakem času prosto dostopen. Kiparske umetnine, ki jih obdaja morsko in sončno ozračje »Slovenske riviere«, človeka umirjajo in mu bistrijo srce ter um.

Šele zdaj, ob koncu ode o »Slovenski rivieri«, sem doumel, da sem bil pri pisanju bolj poetičen in sentimentalen, kakor sem to po moji pisateljski navadi. »Navadno« sem bolj precizen in stvaren. ...

Zaključno še beseda za boljše razumevanje mojih intencij. Ko sem pred poldrugem desetletju naletel na »Porečanko«, sem v slovenskih in v koroških knjigarnah iskal literaturo o tej kolesarski poti. Ni je bilo najti, tako sem se odločil, da bom knjigo napisal sam. Kmalu je izšla v nemščini in v slovenščini. Tudi literature o »Rilkejevi poti« in o »Slovenski rivieri« ni bilo. Lotil sem se dela. Štiri knjige so že v knjigarnah, peta, o »Istrski riviera«, nastaja, segala bo od Savudrije prek Rovinja do Medulina.

  • Janko Ferk: Die Parenzana. Gehen. Genießen. RAD fahren. Von Triest bis Poreč. Wien – Graz – Klagenfurt, Styria Regional, 2013. 5. Auflage 2017.
  • Janko Ferk: Parenzana. Po poti stare železnice od Trsta do Poreča. Ljubljana, Založba Sidarta, 2017. 2. naklada 2018.
  • Janko Ferk: Der Rilke-Weg. Ein Wanderführer von Grado über Görz und Triest bis Muggia und Udine mit Service-Teil. Mit Fotos von Helmuth Weichselbraun. Graz, Edition Kleine Zeitung, 2021.
  • Janko Ferk: Die Slowenische Riviera. Eine Reisemonografie von Ankaran über Koper und Izola bis Piran und Portorož sowie über die Städte Opatija und Rijeka in Kroatien. Mit Fotos von Helmuth Weichselbraun. Graz, Edition Kleine Zeitung, 2022.