V Dvorani zrcal na koroški deželni vladi v Celovcu je šest odlikovanih oseb mogoče opisati takole: graditeljice in graditelji mostov. O koroških osebnostih, ki so gradili mostove v najrazličnejše smeri, je govorila v svojih lavdacijah šefica deželnega protokola Christiane Ogris.

Še prej pa je ob navzočnosti skoraj celotne deželne vlade spregovoril deželni glavar Peter Kaiser. Opozoril je, da odlikovane osebnosti gradijo mostove med jezikoma v deželi med kulturami, med jezikom in glasbo, odpirajo okna v literaturo, med človeške odnose in med najrazličnejšimi svetovi.

Most, s katerim doseže pesem ljudi, je na začetku prireditve zgradil Quartet OisterniX. Zapel je v obeh deželnih jezikih. Med zapetimi pesmimi sta bili tudi Pr` Zili pa rožce rastajo in Tam, kjer teče bistra Zia.

Pa smo že pri odlikovanjih. Veliki častni znak dežele je prejela Micka Opetnik, kulturna delavka in tudi dolgoletna urednica in nekaj časa tudi glavna urednica Nedelje. V lavdaciji, prebrani v obeh deželnih jezikih, je Christiane Ogris poudarila, da si je Micka Opetnik v zadnjih desetletjih pridobila zasluge kot graditeljica mostov med kulturama na Koroškem in aktivno spodbujala dialog. Leta 1997 je bila v dolgi zgodovini društva KPD Šmihel izvoljena kot prva ženska na predsedniško mesto. Sedaj nadaljuje delo kot podpredsednica in v lavdaciji je bil citiran sedanji predsednik Silvo Jernej, ki je dejal: »Njeno delo v kulturnem društvu je bilo in je še vedno zaznamovano z izjemno mnogostranskostjo. Vedno si prizadeva uresničiti vizije in želje. Za gospo Opetnik je zelo pomembno, da se kultura nenehno razvija naprej in da se najdejo novi pristopi do nje.« Micko Opetnik pa odlikuje tudi njeno delo za Cerkev na farni, dekanijski in škofijski ravni. Zato je prišel v lavdaciji do besede tudi škof Marketz, ki je poudaril: »Njena življenjska radost in delavnost, njena vera in odločnost so za mnoge ljudi spodbuda.« Posebej je bilo poudarjeno tudi njeno zavzemanje na področju spominske kulture. Na koncu lavdacije je bilo poudarjeno: »Veliko je začela, uspešno izvedla in za seboj pušča sledove, na katere je lahko ponosna.«

Veliki častni znak dežele je prejel tudi Raimund Grilc. Podčrtano je bilo njegovo zavzeto delovanje na področju politike, kulture in družbe, ne le za občino Pliberk, temveč za deželo Koroško pa tudi njegov odmev v alpsko-jadranskem prostoru.

Z daljnovidnostjo in odgovornostjo je ustvarjal povezave in vzpostavljal zaupanje. Kot graditelj mostov mu je vedno znova uspelo premagati nasprotja in omogočiti trajnostne rešitve. Pozitivno je vplival na sobivanje obeh narodnih skupnosti. Omenjeno je bilo njegovo delo v Muzeju Wernerja Berga.

Prejemni velikega častnega znaka je tudi Valentin Hauser. Kot uslužbenec občine Grebinj je bil in je med ljudmi zelo cenjen. Je glasbenik z vsem srcem. Ko se je upokojil, je začel pisati knjige, kar v njegovem življenjskem načrtu ni bilo predvideno. V teh knjigah gre za zelo natančno obdelano zgodovino njegove ožje domovine. Kot dolgoletni prijatelj Nobelovega nagrajenca Petra Handkeja pa je tudi trden most med Grebinjem in Parizom.

Častni znak dežele Koroške je prejela avtorica in prevajalka Ivana Kampuš. V dvojezični lavdaciji je bilo poudarjeno njeno delo kot prevajalka iz nemščine v slovenščino in obratno. »To njeno delo daje neprecenljiv prispevek k medkulturnemu sporazumevanju in ohranjanju večjezičnosti na Koroškem, zato jo lahko imenujemo graditeljico mostov med jezikoma. Kot koroška Slovenka ji je spodbujanje slovenskega jezika seveda še posebej pri srcu, zato vedno poudarja to, kar ljudi združuje in spodbuja dialog.« In nadalje: »Ta nagrada ni le priznanje za njeno literarno delo, temveč tudi za njeno miselno držo, ki njenim delom daje posebno povezovalno moč.«

Častni znak je prejela tudi avtorica Claudia Rosenwirth-Fendre. Njeno življenje je močno zaznamovano z literaturo, s katero bogati kulturno življenje na Koroškem. Razvija različne regionalne umetniške in kulturne projekte in je dejavna v mednarodnih mirovnih in spominskih projektih. Njeno literarno ustvarjanje najde svoj odmev tudi v slovenski prevodih Ivane Kampuš.

Na vseh področjih literature je dejaven pisatelj Gerald Eschenauer. Leta 2013 je ustanovil največje koroško literarno združenje BUCH13. Neustavljivo se zavzema za domače pisatelje in pisateljice. Ponuja jim možnost, da prvič berejo svoje tekste pred občinstvom. Vsak in vsaka je dobrodošla. Na njegovih prireditvah tudi ne manjka literarnih branj, kjer slišijo tudi slovensko melodijo literature.