Pred 60-imi leti je bil na pobudo Vinka Zwittra ustanovljen Slovenski delovni odbor Katoliške akcije. Danes je to slovenski oddelek Katoliška akcija v krški škofiji. Moderatorka slovesnosti Monika Novak-Sabotnik je preteklih 60 let strnila v naslednjih besedah: »Danes gledamo nazaj na preteklih 60 let, polno dela, na oranje njive, na trdo delo sejanja in negovanja majhnih poganjkov, a tudi na cvetove in sadove ter močne korenine, ki so se medtem razvile. Kajti delo Katoliške akcije je mnogostransko in že 60 let prežema vse plasti življenja po farah in tako sooblikuje družbo na Koroškem.«

Pred začetkom slovesnosti v četrtek, 27. novembra, v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu, so se povabljeni najprej srečali v pisarniških prostorih Katoliške akcije. V začetek slovesnosti so uvedle večernice, ki jim je dala sveča upanja, ki je gorela pred odrom, posebno simboliko. Bila je že v mnogih župnijah in se je ustavila na obletnici ustanove, ki je močno povezana z verniki v župnijah in tamkajšnjimi častnimi sodelavci Katoliške akcije. Še isti večer se je sveča spet podala na romanje. Romala je v Melviče.

Katoliška akcija je postala vidna tudi na trakovih na odrskih zavesah. Ti so opozorili na razvejeno dejavnost Katoliške akcije. Katoliška otroška mladina, Katoliško žensko gibanje Katoliška prosveta, Referat za družine, Katoliška mladina, … Tako so postali vidni referati. Pred to simbolično sliko je na oder stopila predsednica Katoliške akcije Ani Boštjančič in se razveselila častnih gostov. Med njimi sta bila tudi škof Jože Marketz, ki je sam v preteklih letih v Katoliški akciji imel marsikatero funkcijo in ravnateljica Dušnopastirskega urada Elisabeth Schneider-Brandauer. Ani Boštjančič je poudarila, »da smo v svetem letu upanja in prav zato poklicani, da svoj pogled razširimo, da odpremo oči za Luč, ki nam razžarja upanje sredi dvomov in strahov.« Opozorila je tudi na šopek rož ob govorniškem odru kot simbol prazničnega veselja, ki izžareva raznolikost in razgibanost in spominja na delo in poslanstvo naše Katoliške akcije. »Pripoveduje zanimive zgodbe neštetih prireditev, predavanj, otroških, adventnih in postnih srečanj, trikraljevskih in postnih nabirk, ki so kot plod raznih oddelkov KA nudili streho ženam, možem, otrokom, mladini, starejšim, laikom, duhovnikom in veroučiteljem.« Zahvalila se je vsem poklicnim sodelavcem, laikom in sotrudnikom po farah. Ob obletnici si je zaželela, »da bi prisluhnili drug drugemu, mu bili v oporo in hodili skupno sinodalno pot tako, da bo vidna sled ljubezni in medsebojna povezanost, obenem pa ohranili v našem srcu vero in slovensko besedo kot dragocen zaklad«.

Zbrane je nagovoril tudi škof Jože Marketz. Najprej je izrekel veliko zahvalo predsednici Katoliške akcije Ani Boštjančič in podpredsednici Mariji Gruškovnjak. »Srečni sta ob delu in dobro voljo dajeta naprej tudi drugim.« Spomnil se je tudi nekdanjega dolgoletnega osrednjega tajnika Janka Merkača. »Ne zahvaljujem se ti le za vse to, kar si novega spodbudil, ampak zahvaljujem se ti za to, kar si bil. Če poznam kakega človeka, ki je Katoliška akcija, potem si to bil ti.« Zbranim je dal na pot dve želji. »Čeprav je mraz, kljub temu odprite okna,« je rekel. »To delajte vsak dan. Poglejte, kaj je v svetu. Ne bojte se sveta in poglejte na izzive, ki jih ima svet.« To je bila njegova prva želja, druga pa zadeva mladino. »Prisluhniti moramo mladim. Vedno bolj opazujem, da mladi ne vedo več, da so izgubili Boga. Kako naj vedo zanj, ko pa z njimi nihče ne deli vere. Niso mladinci krivi, da ne gredo v Cerkev. Povedati jim moramo, kaj so naše vrednote, ki nam pustijo prosto dihati. Treba je živeti to, kar nam je pomembno – več ni treba. Zaupam vam, da boste našli prave odgovore. Pojdite po poti, po kateri radi hodite, tako vas bodo ljudje vprašali, zakaj pa greste to pot.«

Dobro pot je šel tudi otroški in mladinski zbor z Bajdiš pod vodstvom Romine Urbantschitsch. Kar v več jezikih so dokazali, da so njihovi glasovi dovolj uglašeni, da napolnijo dvorano.

»MI« je bil naslov predstavitve oddelkov in oseb na malo drugačen način. Z veliko humorjem je Pavel Zablatnik predstavil posebnosti oseb, ki delajo na uradih. Spomnil se je pred nekaj meseci umrle Irmi Paulitsch, ki je prinesla v Katoliško mladino svežega zraka. Nato pa so se na odru brez besed pojavile Frančiška Trpin Jelovčan, Cvetka Mattes, civilnik Noa Mosser, Andrej Lampichler in Rezka Partl. Med predstavljenimi je bila tudi Andreja Lepuschitz – a bila je na poti po Rimu.

Potem je nastopil igralec Gregor Čušin. Razmišljal je o temi »Upanje umre zadnje … če sploh«. Pogledal je nekoliko podrobneje za stavke v Svetem pismu, ker pa je videl v prvi vrsti sedeti škofa, je zbranim sporočil: »Ne pričakujte, da bom vpričo škofa razlagal teologijo.« Ne, tega res ni storil, zbrani so se mestoma močno nasmejali evangeliju po Čušinu.

Ob robu

Katoliška akcija božja skrivnost

60. obletnica je obdobje, ko se človek navadno začenja pripravljati na zasluženo upokojitev. Ali to velja tudi za ustanovo Katoliške akcije, ki je luč sveta zagledala že pred dobrimi 100 leti s papeško okrožnico »Ubi arcano Dei« (Kjer je božja skrivnost)?

Vzporedno z velikanskimi družbenimi prelomi 20. stoletja je pod svojo streho združila silo prostovoljnega zavzemanja žensk in moških v vseh pogledih družbenega in cerkvenega življenja. Delo z otroki, mladino, družinami, stanovskimi gibanji, športnim udejstvovanjem in prosvetnim delom. Od vsega začetka tudi z uvajanjem projektnega dela, ki je doseglo svoj višek z dobrodelnimi pobudami Trikraljevske akcije, Družinskega postnega dneva ter Brata in sestre v stiski. Po težkih časih strahotne krvave zablode svetovnih vojn je Katoliška akcija botrovala svetlemu jutru demokratizacije zahodnega sveta, ki je z II. vatikanskim vesoljnim zborom prenovilo tudi vesoljno Cerkev.

Bil je trenutek za ustanovitev Slovenskega delovnega odbora Katoliške akcije v krški škofiji leta 1965. S škofijsko sinodo nekaj let navrh je koroška Cerkev ubrala pot demokratizacije z uvedbo župnijskih svetov, kot posvetovalnim in vodilnim gremijem izvoljenih žensk in moških ob strani župnijskega predstojnika. Moč v ozadju je bila prav Katoliška akcija. Škofijski zakon o sožitju med Nemci in Slovenci v koroški Cerkvi odslej zagotavlja jezikovno enakopravnost v dvojezičnih župnijah. Tako Katoliška akcija do današnjega dne po svojih močeh podpira pot prenove in se ob svoji 60. obletnici na ozadju trenutne sinodalne cerkvene razvojne poti sooča z izzivi tudi lastne prenove.

Potreben je temeljit pogled na svoje poslanstvo kot ustanova prostovoljnih sodelavk in sodelavcev v cerkvenem življenju. Za kakršnokoli misel na upokojitev zato v tem trenutku prav gotovo ne more biti govora. Nasprotno, prav zdaj je čas za nove podvige v krogu angažiranih žensk in moških, ki jim je pri srcu živa Cerkev, odprta za vse rodove in izzive sodobnega močno razgibanega časa.

Pavel Zablatnik

Katoliško žensko gibanje

Katoliško žensko gibanje – skrb za srečanja in odprte pogovore

Katoliško žensko gibanje na dvojezičnem ozemlju spodbuja žene k rasti njihove osebnosti kot ženske in kristjanke ter kot Slovenke. Svoje naloge uresničujemo tako, da vsebinsko sodelujemo z ženskim gibanjem na škofijski in avstrijski ravni. Trudimo se za mrežo sodelavk in ženskih krogov na farni in dekanijski ravni, prirejamo izobraževalna in družabna srečanja na regionalni, dekanijski in farni ravni.

Ženam želimo dati prostor, kjer so slišane in kjer lahko živijo svoj JAZ. Nuditi želimo prostor ženski duhovnost, jo odkrivati, izražati in skupaj oblikovati. Kot težišče nudimo glas ženskam, ki so v družbi zapostavljene ali ranjene. Skupaj želimo spremeniti vlogo žensk v Cerkvi in družbi.

Glavno glasilo ženskega gibanja se glasi: Biti tu za ženske, jih podpirati v njihovem delovanju, jih krepiti, poslušati in predvsem spoštovati v vsej njihovi celoti.

V prihodnje si želimo, da bi bile ženske slišane in da bi si upale prevzeti tudi vodilne vloge v družbi in Cerkvi. Cerkev počasi odpira vrata nam ženskam, zgrabimo priložnosti in včasih ne sprašujmo preveč, temveč storimo korak v prihodnost in postanimo vidne.

Frančiška Trpin-Jelovčan

Katoliška otroška mladina

Katoliška otroška mladina je oddelek Katoliške akcije, ki ima v središču svojega dela otroke in deluje že nad 40 let. Nalogo referata vidim v tem, da smo kot erkvena ustanova prisotni pri otrocih s slovenščino in posredovanjem vere v Rožu, v Podjuni in na Zilji.

Pomembno nam je dati slovenščini prostor in tako opozoriti na dvojezičnost škofije pri naših stalnicah, kot so Akcija treh kraljev, Otroški dan, Ministrantski dnevi v Tinjah, Teden mladih umetnikov na Rebrci, tematski projekti skozi cerkveno leto po šolah, na farni in dekanijski ravni.

Mozaiček dela za škofijo pa so gotovo prostovoljni sodelavci in sodelavke ter duhovni asistent, ki s prisrčnostjo, njihovimi talenti in veliko vnemo doprinašajo svoj delček k vidnosti naše Cerkve bodisi pri otroških skupinah, bodisi pri ministrantih v farah in šolah ter raznih prireditvah KOM. Pri tem delu je že tako: Kar daješ, dobivaš tudi nazaj. To se izraža v hvaležnosti, v žarečih in nasmejanih očeh. To je to, zaradi česar se delo splača. Pa še to: Nekdanji otroci, kot odrasli z svojimi talenti vedno spet radi priskočijo na pomoč pri kaki prireditvi Katoliške otroške mladine.

Želim si, da bi drug drugega jemali resno, odprli oči za svet okoli sebe in pogled usmerili tudi tja, kamor naše oko ne seže. Spremenili naj bi perspektivo, s tem da si ogledamo svet in mišljenje z vidika bližnjega. Želim si, da lahko podam s svojim zgledom in življenjsko izkušnjo otrokom iskrico našega lepega sveta. Želim si, da bi otroci začutili Cerkev kot dom in življenjski prostor, kjer se počutijo varne in ob skupnosti rastejo v samozavestne, enkratne in odgovorne osebnosti.

Od uradne Cerkve si želim, da smemo kot cerkvene ustanove Cerkev oblikovati in ne le upravljati.

Andrej Lepuschitz

Referat za družino spremlja otroke in starše v konkretnem vsakdanu ter tako spodbuja in krepi partnerske in družinske odnose. Želi pomagati družini, da bi se vse bolj zaznavala kot kraj ljubezni do bližnjega in povezanosti v veri, kjer človek oblikuje svojo krščansko identiteto. »Bog pri nas doma, »Skupaj lažje rastemo«, »Tedni v Kančevcih«, »Kruh in …« so poleg drugih prireditev rade sprejete stalnice Referata za družine. Družine so tiste pomembne celice, ki ustvarjajo prostor za versko in duhovno rast, hkrati pa ohranjajo kulturno dediščino skozi materni jezik. Velik izziv pa bodo v prihodnje dvo- in večjezične družine, ki so današnja realnost, a nudijo tudi velike nove možnosti. Življenjski prostor družine je povezanost med farno skupnostjo ter kulturnim, družbenim in šolskim življenjem.

Andrej Lampichler