»Ko beseda dobi svoj prostor« je bilo geslo proslave ob 30-letnici ustanovitve Društva kulturni dom v Pliberku. Društvo je bilo ustanovljeno 8. avgusta 1993. Na razširjeni seji društva 30. 11. 1994 pri Brezniku v Pliberku so zbrani društveniki soglasno sklenili tudi naslednje: »Navzoči društveniki se obvezujejo, da bodo pri gradnji vsak po svojih možnostih pomagali in si prizadevali, da bo Kulturni dom v smislu zastavljenih ciljev tudi zaživel in deloval v prid domačega prebivalstva, mirnega sožitja in poglobitve dobrih sosedskih odnosov.«

V soboto, 21. oktobra, je ta sklep društvenikov pred 30-imi leti zaživel v Kulturnem domu v Pliberku na drugem največjem odru na Koroškem. Največji oder ima Mestno gledališče v Celovcu. Ta velikost odra pa je bila ob predstavitvi prostorov in dejavnosti v Kulturnem domu potrebna. Sedanje društvenice in društveniki so se zelo dobro zavedali, da okvir prireditve ne sme preseči časovnih meja, nikdar biti dolgočasen in popeljati skozi zgodovino tega pomembnega kulturnega, športnega in družbenega središča v Pliberku. Zato so delo zaupali režiserki Mileni Olip, ki je tudi Juriju Mandlu, predsedniku Društva Kulturni dom od leta 2015 dalje, dodelila določen čas. »Da je kulturni dom tako poln življenja, na to sem ponosen in mojemu srcu dobro de,« je dejal. Nato pa se je na odru zvrstil zgoščen pregled dela v hiši, ki jo je načrtoval arhitekt Karl Vouk. Od temeljnega kamna, do odprtja pa tudi do nesoglasij v narodni skupnosti, ker je pač Kulturni dom nekaj stal.

Ob pogledu v filmski arhiv Slovenskega sporeda ORF je takratni predsednik Društva Kulturni dom Fric Kumer našel prave besede v trenutkih, ko je bilo treba še enkrat napeti vse skupne sile in začeti projekt Kulturni dom tudi dokončati. Kako prav je imel, ko je ob nekem takem trenutku rekel: »Kulturni dom moramo dokončati, kajti prihodnost bo pokazala, da je bila namera pravilna.« Sedaj po tridesetih letih mu vsi dajo prav, kako pomembna je ta hiša kulture in športa, o kateri so najprej 20 let samo razmišljali. Sedanji predsednik Jurij Mandl je po prireditvi opozoril še na nekaj: »Obletnica Kulturnega doma v Pliberku ni le za narodno skupnost v pliberškem kraju lepa vizitka kulturnega ustvarjanja in sožitja, temveč je tudi lepo znamenje, če se narodna skupnost zavzema za en cilj, da ga lahko tudi uresniči.« Skupaj z Milanom Pikom sta koordinirala delo pri gradnji doma. Pravi: »Hvaležen sem, da sem bil in sem še lahko del skupnosti, ki mu je dom srčna zadeva in sem hvaležen vsakemu, ki je svoje moči vlagal v delo za ta dom in prav tako sem vesel vsakega, ki je pripravljen kaj storiti. Zato se ne bojim prihodnosti.«

Skozi večer sta vodila Kristina Kragelj in Izidor Sturm. Zgodovino nastajanja in delo v preteklih tridesetih letih so prepletali prizori, ki so prikazali, kdo je vse našel dom v Kulturnem domu. Oder je postajal v različnih lučnih efektih vedno pestrejši. Kvartopirke, športniki iz Doba, biljard. Naraščaj SAK-a je prišel s toliko člani in žogami, da tega najbrž še ni bilo videti na nobenem odru na Koroškem. Da, predvsem mladina se je ta večer postavila v prvo vrsto. Z Mlado Podjuno so gotovo imeli večino. Zapeli so MePZ Podjuna, MoPZ Kralj Matjaž, MoPZ Foltej Hartman. Odmeval je nastop kar treh glasbenih šol, ki vadijo v domu: Slovenska glasbena šola, Glasbena šola Schuschnig in VOXON Academy. Nekaj časa je ostalo za ples. Klasično so zaplesali člani Slovenskega društva upokojencev, moderni element plesa pa so podali člani koreografskega centra Kresnik. Prostorov ima Kulturni dom dovolj. Za učenje jezikov, za odrske nastope, za knjižnico, da tudi za restavracijo. Tudi za Pepeja Kropa, ki je napisal pesem Kulturni dom in je bila tudi zaključna skupna pesem praznovanja, na katerem se je porodila tudi marsikatera nova zamisel za prihodnost kulture in sožitja v regiji za prihodnje.

Na vprašanje »Kaj je Kulturni dom zame?« so pripovedovali mnogi znani obrazi s filmskih prizorov na odru. To je naš dom, tu smo doma … To je živa hiša in skrbeti moramo, da ostane živa … To je ponos Pliberka in okolice, ki deluje v prid narodne skupnosti … Hiša zanimivih ljudi … V tej hiši lahko govorimo slovensko … Tu sta doma tudi oba naroda … Hiša srečanj, hiša prijateljstva, hiša sožitja, … Kraj srečanja domačih ljudi … Simbol za moč, samozavest in solidarnost narodne skupnosti … Mednarodno priznana hiša in znana med domačini …

V okvir:

• 8. avgusta 1993: ustanovitev Društva Kulturni dom Pliberk
• 1994 – 1996: načrtovanje Kulturnega doma
• 2. marca 1996: polaganje temeljnega kamna in pričetek gradnje
• februarja 1999: dokončanje gradnje športne dvorane (otvoritveni turnir v odbojki)
• junija 1999: prva prireditev v še nedokončani kulturni dvorani (Pesem ne pozna meja)
• decembra 1999: dokončanje kulturne dvorane in stranskih prostorov
• anuarja 2000: pričetek kulturnega delovanja v kulturni dvorani
• marca 2002: pričetek gledališkega abonmaja »Pogled dlje«
• poleti 2003: instalacija odrske tehnike v kulturni dvorani
• aprila 2004: uradno odprtje Kulturnega doma s prireditvijo »Danes je naša vigred«
• decembra 2009: 10. obletnica kulturnega delovanja v Kulturnem domu Pliberk s koncertom orkestra Slovenske filharmonije