Miro Müller je že v mladih letih odkril svojo ljubezen do glasbe. Zato je skupaj s prijatelji ustanovil skupino Popwal, s katero je v zadnjih letih doživel mnogo uspehov.

Že v otroštvu je bil Miro Müller vedno tesno vpleten v kulturno življenje svoje domače vasi Št. Janž. Obenem je bil član gledališke skupine, kasneje se je pridružil tudi tamburaški skupini. »Že s tremi leti sem igral prvo predstavo »Palček Piskalček«. Prej je bilo tako, da smo vsako leto imeli novo produkcijo, zdaj pa že nekaj let pavziramo. Seveda bomo spet enkrat stali na odru, mogoče že kmalu«. Kasneje se je pridružil razširjenemu odboru SPD Šentjanž, kjer rad pomaga pri organiziranju raznih projektov. »Kot mladinec sem bil seveda bolj aktiven v tamburaški in gledališki skupini, zdaj pa bolj kot funkcionar, kjer organiziram prireditve, tako da sem vedno nekako vključen«.

Po zaključeni izobrazbi na Dvojezični trgovski akademiji je civilno leto opravil na Slovenski prosvetni zvezi. »To je bilo fajn, ker sem se tako lahko še naprej kulturno involviral«. Ko je končal civilno leto, se je odločil nadaljevati izobrazbo na Pedagoški visoki šoli v Celovcu, po kateri je takoj začel delati. Trenutno dela v ljudski šoli v Ledincah, kjer poučuje prvi razred. Poleg razreda pa ima še zborovsko petje ter »Spielmusik«, pri kateri »lahko otroci zelo veliko eksperimentirajo z instrumenti, body percussion in še več«.

Čeprav doma nikoli niso veliko peli, se je v njem hitro pojavila ljubezen do glasbe. »Od trinajstega leta naprej sem bil zelo glasbeno aktiven in pravzaprav sem bil vedno v kakem bendu. Takrat so bile to bolj kratke zadeve, kjer smo le nekajkrat nastopili«. Med časom na Pedagoški visoki šoli je potem prišlo do začetkov Popwala. »Med študijskim časom sem spoznal Katarino, ki je do danes naša pevka v skupini. Ko smo bili na kakšnem praznovanju, sva z njo več krat igrala na kitari in pela. Pedagoška visoka šola pa ima to na splošno malo na sebi, da se zelo veliko poje. Potem sva pa enkrat, ko smo v avli peli, rekla, da bi bilo fajn, če bi skupaj naredila skupino in tako se je porodila ideja za Popwal«.

Od vsega začetka so pisali pesmi povsem v nemščini. S pesmima »Bauernbua« in »I mecht nur wissn, wo du bist«, ki sta med prvimi skladbami skupine, so začeli z austro-popom, v tem stilu še danes pišejo večino pesmi. »Prej smo se samo srečavali v kleti kot prijatelji in se malo poigravali z glasbo. Bilo je zelo sproščeno, nismo vadili za kak nastop, temveč samo za »gaudo«. Potem smo pa posneli prve komade, med drugim »I mecht nur wissn, wo du bist«, ki je bil tisti komad, ki nas je že spravil precej v javnost. Ta pesem ima do danes največ ogledov na Youtubeu, česar smo zelo veseli. To, da nas vabijo na koncerte in tako dalje, pa se je začelo šele pred nekaj leti, prej smo se morali bolj boriti za to, da smo lahko kje nastopili«. Ker je z denarjem včasih težko, večinoma kar sami posnamejo svoje skladbe. »Teh pesmi nismo posneli v studiu, temveč smo jih, kot vse druge tudi, posneli sami v sobi. Tudi videoposnetke smo večinoma do zdaj sami naredili in postavili na Youtube. Čez eno ali dve leti je pesem pa imela naenkrat 2 milijona klikov in je postala res precej popularna, česar si sami nikoli nismo mislili. To pesem smo namreč v prvi vrsti napisali za očeta našega bobnarja, ki je umrl na raku. Želeli smo jo napisati v spomin nanj in nismo pričakovali, da bi postala tako uspešna«.

Ker se samo od glasbe še ne morejo preživljati, ima vsak svojo službo. Miru Müllerju se kot učitelju za ljudsko šolo večinoma dobro izide najti ravnovesje med poklicema. »Seveda pa je včasih naporno, ker moram med tednom vedno znova za kakn termin na Dunaj. Večinoma se pa zelo dobro izide«.

Letos so doživeli velik uspeh, kajti njihova pesem Hannelore je bila več tednov na avstrijskih lestvicah. »Ko sem pesem napisal, je sploh nisem hotel posneti, ker sem mislil, da je preslaba. Zato je bilo res smešno, da je postala tako uspešna. Zaradi te pesmi so našo skupino Popwal spoznali tudi zunaj Koroške in nas niso poznali samo le zaradi pesmi »I mecht nur wissn, wo du bist««. Po tem uspehu so imeli tudi več koncertov, kar je za Mira Müllerja še posebej v veselje, da se ljudje zanimajo za skupino. »Ker pišem besedila za pesmi, me posebej veseli, če ljudje pridejo prav zaradi nas in pojejo zraven«. Že od vsega začetka je prevzel pisanje besedil skladb. »V bistvu vse jaz pišem. Na začetku ponavadi nimam ideje za vsebino pesmi, ko se pa usedem, mi ideje pridejo kar same od sebe. Mnogokrat so čisto preproste, kot na primer za pesem Hannelore. Enkrat smo se pogovarjali o tem, da bi naredili nekaj italijanskega. Besedo »perfavore« sem še znal, potem sem pa to rimal na Hannelore in tako je nastala pesem«.

Poleg običajnih nastopov s skupino pa je Miro Müller letos skupaj s Tončem Feinigom sodeloval pri proslavi za 10. oktober. »S strani dežele so Tonča in mene kontaktirali in rekli, da bi za 10. oktober hoteli imeti dvojezično pesem. Meni se je to, da so za tako pesem povabili koroškega Slovenca, že zdelo nekaj posebnega. Lahko bi nalogo dali tudi nemško govorečim Korošcem. Mislim, da je to že znak v pravo smer. Predvsem pri tej prireditvi sem opazil, da so se časi zelo spremenili, tokrat sem res začutil skupnost med dvema narodnima skupnostima, kaj pred nekaj leti ne bi bilo še mogoče«. Delo za skladbo »Daham Doma«, ki je nastala prav za to proslavo, je bilo, kot pravi Miro, zelo zanimivo. »Zame je bila to res lepa in zanimiva izkušnja, ker sta najina stila tako različna in nimaš vsak dan take priložnost, da lahko sodeluješ s tako dobrim glasbenikom. Na srečo si pa je Tonč želel pesem, ki je bolj pop, kar je bilo zame lažje in sva se tako zelo dobro ujela«.

S tem da se leto bliža koncu, se rad še enkrat ozre nazaj. V adventnem času se tudi zanj vse bolj umiri. Predvsem v šoli vlaga veliko časa v to, da otrokom naredi lep in sproščen čas s čim manj stresa. Adventni čas pa poleg šole tudi glasbeno izživlja. »S Popwalom smo že napisali božično pesem, vendar je na žalost še nismo mogli posneti in izdati. Je pa na vsak način v načrtu za naslednje leto«. V teh zadnjih dneh leta se Miro Müller ne spominja le minulega leta, temveč se tudi ozira v prihodnost, za katero ima, poleg božične skladbe, že mnogo projektov ter idej. »Naslednje leto bomo imeli 10-letnico Popwala, ki jo bomo praznovali 17. junija v Št. Janžu. Poleg tega imamo pa še mnogo več načrtov. Do sedaj namreč še nismo izdali toliko pesmi, prihodnje leto se bo pa gotovo več slišalo od nas. Predvsem pa upamo, da bo v prihodnosti izšel tudi kak album«.

Brina Kušej