Organisation / Organizacija

Nedelja

Manjšinske pravice so tudi človekove pravice

Manjšinske pravice so tudi človekove pravice

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Lena Kolter iz Kluba slovenskih študentk in šteudentov na Koroškem (Rihter)

»Prispeli smo v leto 2020 in s tem do 100. obletnice koroškega plebiscita. Za to leto smo se vsi trije študentski klubi, Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK), Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju (KSŠŠD) in Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu (KSŠŠG) odločili, da je končno dovolj te zlaganosti o izpolnjenih obljubah,« so ob začetku serije 10 do desetega zapisali klubi v skupni izjavi.

Da bodo do 10. oktobra vsakega 10. v mesecu organizirali kakšno prireditev v Celovcu, Gradcu ali na Dunaju, so se odločili zaradi tega, ker želijo 100 let po plebiscitu na južnem Koroškem pokazati svoje »nezadovoljstvo s praznovanji okoli 10. oktobra.« V okviru tega cikla so doslej med drugim organizirali dvojezično branje besedil Bernharda C. Bünkerja o koroškem gvantu (prevod v slovenščino Florjan Lipuš), Daniel Wutti je spregovoril o temi travma nacionalsocializma v življenju treh generacij koroških Slovenk in Slovencev, o 10. oktobru s pravnega vidika je predaval Rudi Vouk, z zgodovinskega vidika pa Štefan Pinter.

Posebno akcijo so pripravili 10. julija zjutraj, ko so se s transparenti in plakati postavili ob Rožansko in Velikovško cesto. Lena Kolter, tajnica Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem, je povedala, da so se odločili opozoriti »na problematiko, ki jo imamo še vedno tukaj na Koroškem, tudi na problematiko v Grabštanju,« kjer občinski svet zahteva, naj se občina Grabštanj umakne z veljavnostnega območja manjšinskega šolskega zakona, saj bi potem lahko postal ravnatelj ali ravnateljica nekdo, ki nima dvojezične kvalifikacije. »Zdelo se nam je, da najbolj dosežemo ljudi zjutraj, ko se vozijo v službo.« Ob običajnih zastojih na teh dveh mestnih vpadnicah lahko ljudje v avtih preberejo plakate in transparente. Nanje so zapisali, da je tudi slovenščina deželni jezik, da so manjšinske pravice tudi človekove pravice, da haček ne boli … Spraševali so se, kako lahko nekdo, ki se sam ne želi dodatno izobraževati, potem izobražuje otroke. Izrazili so zahtevo, da se odpravi praznovanje 10. oktobra.

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Klubi slovenskih študentk in študentov so s petkovo akcijo zbudili veliko pozornosti. (Rihter)

Odzivi ljudi ob cesti so bili različni. Nekateri so zahupali za manjšinske pravice, kot so jih spodbujali na plakatu, marsikdo je odprl okno in se jim zahvalil, tudi kakšno grajo so doživeli. A kasneje so jih neprijetno presenetili grobi in deloma nesramni odzivi na socialnem omrežju enega od celovških portalov. »Kako lahko nekateri trdijo, da je za avtohtono slovensko manjšino vse poskrbljeno, če pa se sodeželanke in sodeželani sploh ne zavedajo, da obstajamo, ali pa se tega nočejo zavedati?« Študentke in študenti se ob tem sprašujejo, kje je tukaj sožitje.