Organisation / Organizacija

Nedelja

Luč in zlato – za več upanja

V Velikovcu sv. maša za rajne člane PD Lipa in koncert skupine Lux aurumque

Pri sv. maši je predsednik PD Lipa Velikovec Martin Kuchling tako lepo obudil spomin na rajne članice in člane PD Lipa, zahvalil se jim je, da so »soljudem olepšali vsakdan«. Prosvetno društvo Lipa pa je v soboto, 3. julija, olepšalo večer s sv. mašo in koncertom v mestni cerkvi sv. Magdalene v Velikovcu.

Soli Deo Gloria je bil naslov koncerta, ki ga je organizirala Veronika Karner. Študetnka katoliške cerkvene glasbe na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu vodi vokalno-instrumentalni ansambel s poklicnimi glasbeniki. Skupino Lux aurumque sestavljajo študenti in absolventi graške Univerze za glasbo in upodabljajočo umetnost ter Zasebne glasbene univerze Gustava Mahlerja v Celovcu. Ime skupine pomeni »luč in zlato« ter predstavlja »upanje, ki nas je poneslo skozi pretekle mesece«. Z velikim veseljem so nastopili v Velikovcu in pričarali vrhunski večer. Na orglah je zbor spremljala Neža Ulaga.

Vokalno-instrumentalni ansambel s poklicnimi glasbeniki Lux aurumque vodi Veronika Karner (foto: RIhter/Nedelja)
Vokalno-instrumentalni ansambel s poklicnimi glasbeniki Lux aurumque vodi Veronika Karner (foto: RIhter/Nedelja)

Sv. mašo je daroval župnik Jože Valeško, ki se je zahvalil društvu Lipa. »Društvo se trudi, da domača beseda živi in se ohrani v krščanskem vzdušju.« Dejal je, da smo kot verni kristjani povezani tudi s svojo materinščino in da je naša materinščina povezana z živo vero.

Božja beseda mnogokrat zelo dobro ustreza prav določenemu dogodku in tudi tokrat je bilo tako. Jože Valeško se je navezal na evangelij, prvi stavek se glasi: »Tisti čas je Jezus prišel v svoj domači kraj.« (Mr 6,1) »Jezus je doživel, da ga nekako začudeno gledajo: Kaj pa ta hoče? Ali se ni tudi pri nas dogajalo, da so nas ljudje začudeno gledali, če smo v svojem domačem kraju govorili po domače?« Jože Valeško se je navezal na besede Vincenca Gotthardta, ki je v nekem intervjuju povedal, da je naša družba postala dvojezična in da potrebujemo otoke, ko smemo in hočemo govoriti samo slovensko. Valeško razmišlja: »Morda je to v zadnjih časih še pomembnejše. Že pred desetletji so spraševali: ›Zakaj pa potrebuješ slovenščino?‹ Trenutno doživljamo, da ljudje vedno pogosteje postavljajo vprašanja: ›Čemu pa potrebuješ svojo vero? Zakaj moliš? Zakaj hodiš v cerkev?‹ Skrbi me, kako bo to, kdo bo žel zrelo klasje, ko letos na Koroškem spet nimamo nobene nove maše, ko že leta ni bilo nove maše kakšnega domačina, koroškega Slovenca. Kaj bo z našimi župnijami? Potrebujemo otoke, take, ki so polni življenja.«

Valeško se je spominjal svoje mladosti: »Če je brat želel v soboto zvečer s prijatelji na veselico, je oče dovolil, a je rekel: ›Najprej bomo požebrali rožni venec, potem pa lahko greste.‹ Ko so se vračali, tudi če v nedeljo zjutraj, so šli k sveti maši, imeli so to zavest. Naša dežela potrebuje pristno domačnost in pristno vero.« Jože Valeško se je priporočal tudi slovanskima apostoloma, sv. Cirilu in Metodu, ki sta godovala na začetku julija: »Da bi nam dala moč in izprosila pri Bogu, da bi to, kar sta sejala po naših tleh, vzklilo. Da smemo biti to, kar smo.«

Lep večer je bil, pri sv. maši smo se povezali z Bogom in med seboj. Tudi glasba je dvigala duha. Dela, ki so jih napisali Nicolaus Bruhns, Felix Mendelssohn, Gabriel Faure, Edward Elgar in Lodovico Grossi da Viadana, so mogočno zazvenela s kora v profesionalni izvedbi skupine Lux aurumque.