Z verskega vidika je splošna človeška zgodovina obenem območje, v katerem se dogaja pot Boga s človekom in človeka z Bogom ali brez Boga. Kako bi moglo biti drugače! To prepletenost vidimo v tem, da v neki zgodovinski dobi gotova verska resnica postane za življenje ljudi posebno pomembna. En primer je verska resnica o vnebovzetju Device Marije.V Jeruzalemu so že v 5. stoletju obhajali 15. avgusta spomin dneva, ko je Marija »zaspala«. V Rimu so sprejeli to praznovanje v 8. stoletju kot praznik Marijinega vnebovzetja. Da je vsak katoličan dolžan verovati, da je bila Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa, pa je bilo kot obvezna verska resnica razglašeno šele v 20. stoletju. Leta 1950 je papež Pij XII. razglasil to dogmo.

V kakšnem zgodovinskem času je to bilo?

To je bilo po drugi svetovni vojni. V to vojno je bilo neposredno ali posredno vključenih več kot 60 držav. Stala je življenje več kot 60 milijonov ljudi in prizadela je ves svet. Milijoni ljudi so umrli posredno zaradi holokavsta (shoa) in drugih množičnih umorov, prisilnega dela in neštetih vojnih zločinov. Do tedaj zgodovina ne pozna tako hudega napada na dostojanstvo človeka. Pohojena in poteptana sta bila človek in človeško življenje. Podoba človeka je bila grozno izmaličena

Leta 1950 je papež Pij XII. v zvezi z razglasitvijo verske resnice zapisal: Naša služba, kakor sedanja doba sploh, trpi zaradi tolikih skrbi, težav in najhujših stisk, ker so mnogi zašli s poti resnice in pravice. Vendar nam je v veliko tolažbo, da krščanska vera v javnosti postaja bolj vidna, iz dneva v dan raste češčenje preblažene Device Marije in skoraj povsod spodbuja k boljšemu in bolj svetemu življenju. Zato se um in srce Marijinih otrok z večjo vnemo poglabljata v premišljevanje njenih privilegijev. Bog je v svoji previdnosti dal, da ravno v tem času zažari privilegij vnebovzetja telesa deviške Matere Božje.

Upati je, da bo premišljevanje čudovitih Marijinih vrlin vodilo k boljšemu spoznanju vrednosti človeškega življenja. Medtem ko materializem in pokvarjenost mišljenja grozita poteptati vse vrednote in uničiti človeško življenje, pokaže ta verska resnica na izredno veličino človeka, njegove duše in njegovega telesa. Obenem pa vera v vnebovzetje (telesa in duše) Device Marije utrjuje vero v naše lastno vstajenje.

Tako nekaj misli papeža Pija XII. Leto 1950 je bilo tudi sveto leto, jubilejno leto. Papež se je veselil, da je smel v svetem letu vplesti v krono Device Marije dodaten biser. Določil je, da se v lavretanskih litanijah doda vzklik: Marija, kraljica v nebesa vzeta, prosi za nas. Vzklik je bil umeščen tako, da pokaže, na kateri verski resnici predvsem stoji: umeščen je za vzklikom Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta.

Človeško življenje – koliko je danes vredno?! Marija, prosi za nas!

Valentin Gotthardt