Izraz akolit izhaja iz grščine. Beseda pomeni »slediti«. Akoliti so torej pomočniki diakona in duhovnika pri Gospodovi mizi. Ta služba ima torej svoje mesto pri evharistični liturgiji in obhajanju zakramentov. V zvezi s tem so akolitu dodeljene naslednje liturgične službe: pomočniki pri obhajilu, ministranti, zakristani. Akolit jih ne sme izpodriniti. Nasprotno: svojo službo opravlja kot eden izmed mnogih, poleg tega pa skrbi, da se za te naloge najdejo ljudje, ki lahko delajo v dobro župnije. Pri tem se posvetuje z župnikom in župnijskim svetom.

Odgovornosti akolita in akolitinje

Med sveto mašo in drugimi liturgičnimi praznovanji akolit opravlja naloge, ki so mu dodeljene na osnovi liturgičnih predpisov (npr. priprava oltarja, čiščenje liturgičnega posodja itd.).

• Spodbujanje dejavnega in aktivnega sodelovanja vernikov pri liturgiji.
• Naloge »izrednega delivca svetega obhajila«.
• Sodelovanje pri dnevu adoracije in urah adoracije.
• Sodelovanje v župnijskem svetu kot osnovni predstavnik za bogoslužje.

Poleg tega je akolit dejaven na naslednjih področjih, če obstaja potreba in če te naloge niso zaupane drugim:

• Pripravlja ministrante na njihovo službo ali liturgična praznovanja.
• Kadar ni ministrantov, opravlja njihovo službo med obhajanjem svete maše.
• Pomoč pri pogrebih, krstih in drugih praznovanjih.
• Pomoč kot ceremoniar pri večjih praznovanjih med cerkvenim letom.
• Skrb za liturgično opremo, paramente in cerkvene prostore.
• Spremljanje naslednjih služb v župniji: ministrantov, zakristanov in pomočnikov pri obhajilu (obhajilo bolnikov).